črnopeta antilopa (Aepyceros melampus), → impala.

grivaste antilope (Hippotraginae), so morda najlepši in najelegantnejši votlorogi. Te dolgoroge živali tehtajo 150 do 300 kg. Konjske antilope (rod Hippotragus) imajo masivno telo, ki ga nosijo vitke noge. konjska antilopa (Hippotragus equinus) →  živi po stepah ekvatorialne Afrike, najraje blizu vode. črna grivasta antilopa (Hippotragus niger) →  živi v gozdovih jugovzhodne Afrike. Rogove nosita oba spola, samčevi pa so večji, dolgi do 170 cm. H grivastim antilopam uvrščamo še dva rodova: bodoroge ali antilope oriks (rod Oryx) in mendeške antilope (rod Addax). pasana ali južnoafriška bajza (Oryx gazella) →  se deli na dve podvrsti: kapska bajza (Oryx gazella gazella) →  in vzhodnoafriška bajza (Oryx gazella beisa) → . Živita v puščavskih in polpuščavskih območjih južne in jugovzhodne Afrike. Oba spola nosita dolge, zašiljene roge. arabski oriks (Oryx leucoryx) →  je najlepša antilopa oriks. Nekdaj je živel v puščavah Arabskega polotoka, danes pa je najbrž povsem iztrebljen. mendeška antilopa (Addax nasomaculatus) →  je bila svoje čase pogosta v puščavah med Nilom in Senegalom, danes pa je omejena le še na nekaj območij v južni Sahari. Ima dolge, spiralno zavite roge, ki jih nosita oba spola.

kravje antilope (Acelaphinae), sodoprsti kopitarji z močnimi rogovi in dolgim čopastim repom. kama (Alcelaphus buselaphus) → , ki se je izdiferencirala v veliko število podvrst, je do danes preživela le v sušnih območjih Afrike → kongoni. severnoafriška podvrsta kame (Alcelaphus buselaphus buselaphus), ki so jo poznali že Rimljani, je že povsem iztrebljena. Swaynovo kamo (Alcelaphus buselaphus swaynei) so odkrili šele konec prejšnjega stoletja. Takrat je živela v tisočglavih čredah, od katerih je do danes preživelo le 500 živali v Etiopiji in nekaj v Somaliji. Druge podvrste, na primer tora (Alcelaphus buselaphus tora) in kapska kama (Alcelaphus buselaphus caama) →  so preživele le v neznatnem številu. Toro najdemo le še v Sudanu ob Modrem Nilu, kapsko kamo pa v narodnem parku Kalahari ter v severnem delu Namibije in Južne Afrike. Lichtensteinova kama (Alcelaphus buselaphus lichtensteini) →  iz vzhodnih območij južne Afrike. kenijska kama (Alcelaphus buselaphus cokii) →  je še vedno pogosta v Keniji in Tanzaniji, kjer živi po travnikih do 2000 m visoko. Liroroge antilope (rod Damaliscus) živijo najraje v suhih stepah in gozdovih. liroroga antilopa ali dorkas (Damaliscus dorcas) →  naseljuje v dveh podvrstah južno Afriko. Buri so ju poimenovai blesbok in bontebok, mi pa uporabljamo za prvo ime beločela antilopa (Damaliscus dorcas philippsi) →  in za drugo belonosa antilopa (Damaliscus dorcas dorcas). V plečih sta visoki 1 m, tehtata pa 80 do 100 kg. sasabi (Damaliscus lunatus) →  živi na vlažnih travnikih od Zimbabveja do Bocvane, Transvaala in Natala. korigum ali lisasta antilopa (Damaliscus korrigum) iz afriških savan. Hunterjeva liroroga antilopa (Damaliscus hunteri) je velika približno kot belonosa antilopa. Živi od reke Tane v Keniji do reke Juba v Somaliji. gnuji (rod Connochaetes) imajo v Afriki dve vrsti: črnorepi progasti ali belobradati gnu (Connochaetes taurinus) →  je v savanah osrednje in jugovzhodne Afrike še vedno pogost. belorepi gnu (Connochaetes gnou) →  je danes že skoraj povsem iztrebljen. → kongoni → gnuji

nosate antilope (Saiginae), poddružina z dvema rodovoma so na pol poti med gazelami in kozami. čiru ali orongo (Pantholops hodgsoni) →  živi v tibetanskem višavju, med 4000 in 6000 m. Nos je na obeh straneh napihnjen v nenavaden rilec. Do 70 cm dolge, lirasto oblikovane roge ima samo samec. Bolj poznana je sajga (Saiga tatarica) → , ki ima prav tako napihnjen nos. Nekdaj je bila zelo pogosta na velikanskem prostoru med Rusijo in Kitajsko.

obvodne antilope (Reduncinae), so srednje velike antilope. Delimo jih na dve skupini, ki poseljujeta različne habitate. srnja antilopa ali burski srnjak (Pelea capreolus) →  je podobna srnjaku. Živi v južni Afriki, v skalnatem in z grmičevjem poraslem višavju. Tesno so vezane na vodno okolje, na močvirja, barja in vlažne gozdove. Dolge in nazaj zakrivljene roge nosijo samo samci. prave obvodne antilope (rod Kobus) so najbolj odvisne od močvirnega okolja. 300 kg težka elipsasta obvodna antilopa (Kobus ellipsiprymnus) →  poseljuje v kakih 13 podvrstah Afriko južno od Sahare. kob (Kob kob) je manjši od elipsaste obvodne antilope in tehta največ 120kg. Rogovi so bolj zaviti, dlaka krajša, vrat pa je brez grive. Med številnimi podvrstami je najbolj poznan ugandski kob (Kob kob thomasi) → . vodna antilopa (Kob leche) je približno tako velika kot kob. Živi v osrednji in južni Afriki do rakovega povratnika. nilska vodna antilopa (Kob megaceros) živi na nekaj majhnih ozemljih v Sudanu in v okolici Belega Nila. Trstikarske antilope (rod Redunca) žive v redkih svetlih gozdovih po večjem delu Afrike južno od Sahare. mala trstikarska antilopa (Redunca redunca) →  živi vzdolž rečnih bregov. gorska trstikarska antilopa (Redunca fulvorufula) →  se združuje v večje črede. velika trstikarska antilopa (Redunca arundinum) →  zasede med parjenjem lasten teritorij.

oribi, v zoologiji bleda antilopa (iz Afrike).

tragelaf, vrsta afriških antilop.

volovske antilope (Tragelaphinae), v to poddružino votlorogov uvrščamo deset vrst, ki jih združujemo v štiri rodove. To so kuduji (rod Tragelaphus), elandi ali volovske antilope (rod Taurotragus), nilgavi (rod Boselaphus) in štiriroge antilope (rod Tetracerus). Prva dva rodova spadata med vitorožce. Vitorožci so velike antilope na visokih nogah, z veliko glavo in v vijačnico zavitimi rogovi. Med kuduji je poznan veliki kudu (Tragelaphus strepsiceros) → , je 350 kg težka in do 1,5 m visoka antilopa. Živi v gozdovih osrednje in južne Afrike. Na spodnji strani vratu ima dolgo, gosto grivo. mali kudu (Tragelaphus imberbis) →  živi v sušnih, z grmičevjem poraslih območjih osrednje in vzhodne Afrike. Samica je brezroga in manjša od samca. gorski niala ali etiopski goščar (Tragelaphus buxtoni) →  je do 200 kg težka antilopa. Živi v gorah južne Etiopije. navadni niala (Tragelaphus angasi) →  je dokaj podoben velikemu kuduju, vendar je manjši in tehta le 120 kg. Brezroga samica je rdečkasto rjava, rogati samci pa so bolj sivkasti. Živi v Natalu, Transvaalu, Mozambiku in Zimbabveju. Hrani se z listjem, brsti in sadjem. sitatunga ali močvirska antilopa (Tragelaphus spekei) →  je velika, nad 100 kg težka antilopa. Rada se zadržuje v vodi in dobro plava. Živi v osrednji Afriki od Senegala do Kenije, proti jugu pa seže do kozorogovega povratnika. Najmanjši predstavnik rodu je le 75 kg težka čirska antilopa (Tragelaphus scriptus) → . Živi v osrednji Afriki v gorskih gozdovih in grmiščih do nadmorske višine 4000 m. bongo (Taurotragus eurycerus) → , navadni elandi ali volovska antilopa (Taurotragus oryx) →  in orjaški elandi (Taurotragus derbianus) →  so največje živeče antilope. 230 kg težki bongo je največja gozdna antilopa. Živi v vlažnih afriških gozdovih med Kenijo in Sierro Leonejem. Elandiji pa so največje savanske antilope. V plečih so visoki 1,5 m, tehtajo pa do 1000 kg. Najdemo jih od osrednje in vzhodne Afrike do Rta dobrega upanja. Na plečih imajo grbo, vzdolž vratu pa izrazito kožno gubo. nilgav (Boselaphus tragocamelus) → , je največja indijska antilopa 200 kg, v plečih visok 135 cm, z razmeroma majhnimi rogovi, ki jih samica nima. Živi v sušnih grmiščih po Indiji in Pakistanu. V vlažnih gozdovih osrednje Indije živi štiriroga antilopa ali čusinga (Tetracerus quadricornis) → . Ima dva para rogov, od katerih je prvi par manjši.