cibetovke (Viverridae), družina kunam podobnih → zveri; dolgo, iztegnjeno telo, dolg rep in kratke noge; nočne živali. Hranijo se z mesom in rastlinami. civeta ali afriška cibetovka (Viverra civetta)→ , posebne žleze izločajo snov, ki diši po mošusu (→ mungo). pritlikavi ihneumon (Helogale parvula) →  in surikata (Suricata suricata) → , sta zelo družabna in živita v skupinah.

fose (Cryptoproctinae), poddružina iz družine cibetovk, ima eno samo vrsto, to je fosa ali podlasičja mačka (Cryptoprocta ferox) → , ki živi le na Madagaskarju, kjer je hkrati tudi največja zver. V njej lahko vidimo živo okamnino, ki dolguje svoje preživetje dolgotrajni in popolni osamitvi Madagaskarja. Ima potegnjeno telo, kratke noge, zelo dolg rep in kratko dlako, ki je na hrbtu rdečkasto rjava, na trebuhu pa rumena. Hrani se s ptiči in sesalci, lovi pa tudi lemurje.

ihneumoni (Herpestinae), poddružina iz družine cibetovk. So majhne, kratkonoge živali z dolgim, vitkim telesom, koničastim gobcem in dobro razvitimi kremplji, ki pa jih ne morejo vpotegniti. Prvotno so živeli v Evropi, Aziji in Afriki, naselil pa so jih tudi na Havaje in Karibske otoke. navadni mungo (Herpestes ichneumon) → , ki živi v Afriki, izvrstno plezajo po drevju. V starem Egiptu sveta žival, ker so jo šteli za uničevalko kač in krokodiljih jajc. Posebna podvrsta navadnega munga, španski mungo, živi tudi na Pirenejskem polotoku. rjava mangusta (Mungos obscurus)→  iz Zahodne Afrike si izkoplje globok brlog, prav rada pa zasede že izkopano počivališče kake druge živali. kapska mangusta (Herpestes javanicus)→  lovi posamič, noč pa preživi v skupinskem zatočišču s še nekaj sovrstniki. progasta mangusta (Mungos mungo) → . močvirski ihneumon (Herpestes paludinosus) →  živi v Afriki južno pd Sahare. Posebej rad ima ptičja jajca, izkopava pa tudi jajca krokodilov. Najbolj znani predstavnik je indijski mungo (Herpestes edwardsi) → , pripravljen se je spopasti tudi z največjo kobro in jo ubiti, pri čemer se s svojo hitrostjo in spretnostjo izogiblje njenim ugrizom, saj za kobrin strup ni imun.

madagaskarski mungi (Galidiinae), poddružina iz družine cibetovk, najdemo jih samo na Madagaskarju. V glavnem so podobni podlasicam. Imajo dolgo, gibčno telo, dolg rep, koničast gobec, kratke in zaokrožene uhlje ter zelo gosto krzno. Kremplji so kratki in jih ne morejo vpotegniti. Navadno so progasti, izjemi sta obročkastorepi madagaskarski mungo (Galidia elegans) →  in rjavorepi madagaskarski mungo (Salanoia unicolor). Iz gnezd pobirajo ptičja jajca, ki jih razbijejo tako, da se zavalijo na hrbet in s tačkami vržejo v zrak jajce, ki se ob padcu seveda razbije.

palmovi zvijavti ali musangi (Paradoxurinae), poddružina iz družine cibetovk, živijo v Aziji, edina izjema je nandinija ali pisani binturong (Nandinia binotata)→ , ki je vezana na Afriko. musangi so srednje velike živali, z močnim, masivnim trupom, kratkimi nogami in precej dolgim repom. Kožuh je pogosto ornamentiran s pegami ali progami. črno beli zvijavt (Paguma larvata)→  iz južne Kitajske, s Tajvana in iz jugovzhodne Azije. Med vsemi musangi se je binturong (Arctitis binturong)→  najbolj prilagodil življenju na drevju. Je večji od nandinije in pokrit z dolgo, košato črno dlako, ki mu daje okoren videz. V resnici pa je spreten plezalec. musangi, ki so ponočnjaki, lovijo ptiče, sesalce in druge majhne živali. Rastlinojedi je na primer malajski musang (Paradoxurus hermaphroditus)→ , ki ga srečamo od Kitajske in Indije do Indonezije.

pasaste cibete (Hemigalinae), poddružina iz družne cibetovk, predstavnikov te majhne poddružine je madagaskarska pasasta cibeta (Eupleres goudotii)→  z Madagaskarja. Na ta otok je vezana tudi fanaloka (rod Fossa), ki pa je ne smemo zamenjati s foso ali podlasičjo mačko. malajska pasasta cibeta (Hemigalus derbyanus)→  živi v jugovzhodni Aziji, na Sumatri in Borneu. mampalon ali vidrasta cibeta (Cynogale bennetti) je prava cibetovka, ki pa je zaradi vodnega načina življenja podobna vidri. Živi v rekah Malaje, Sumatre, Bornea in tudi Vietnama. Owstonova pasasta cibeta (Chrotogale owstoni)→  je znana iz Vietnama in Laosa, vrsta Diplogale hosei pa samo z Bornea. Samo mampalon ima amfibijski način življenja, sicer pa so vse druge pasaste cibete, ki so spretni in urni plezalci, vezane na gozd.

prave cibetovke (Viverrinae), družina kunam podobnih zveri, najdemo jih od zahodne Evrope prek Afrike in Azije do Kitajske. Na prvi pogled so podobne mačkam, imajo pa daljši gobec. civete iz rodu Viverra imajo masivno telo, na dolgih, močnih nogah. Kremplje lahko delno vpotegnejo. afriška cibetovka ali civeta (Viverra civetta) živi po vsej afriški celini, posebne žleze izločajo snov, ki diši po mošusu. velika indijska cibetovka (Viverra zibetha)→  pa v jugovzhodni Aziji. linsangi iz rodu Prionodon, ki jih najdemo v južni in jugovzhodni Aziji, imajo vitkejše telo z dolgim repom. Predstavlja jih pegasti linsang (Prionodon pardicolor)→ . mala indijska cibetovka (Viverricula indica)→  daje prednost odprtemu svetu. vodna civeta iz Konga (Osbornictis piscivora)→  naseljuje vodne tokove, kjer išče ribe. severnoafriška ženeta (Genetta genetta)→  je aktivna ponoči, plen (ptiče in sesalce) pa lovi z gonjenjem, pri čemer se zanaša na svojo hitrost, ali pa s potrpežljivim zalezovanjem. tangalunga (Viverra tangalunga)→ .