govedo (Bovinae), ta poddružina je najbolj znana in najpomembnejša skupina votlorogov. anoa ali gamsji bivol (Bubalus depressicornis)→  je eno najprimitivnejših goved. Živi v Indoneziji in na Šri Lanki. gamsji bivol je težak 300 kg. vodni bivoli so orjaške, več kot 1000 kg težke in 1,8 m visoke živali. arni ali vodni bivol (Babulus arnee) → , znan tudi kot azijski ali indijski bivol, je nekdaj živel kot divja žival po Aziji, Afriki in morda tudi Evropi, danes pa ga srečamo samo še v Aziji. Najraje ima močvirja in ribnike, kjer večji del dneva leži potopljen v vodi. Arni je zarodnik udomačenega vodnega bivola (Bubalus bubalis) → . kafrski bivol (Syncerus caffer) →  živi po afriških močvirjih in suhih savanah. V gozdovih in gorah osrednjega in zahodnega dela Afrike ga zastopa majhna podvrsta, imenovana rjavi kafrski bivol (Syncerus caffer nanus) → . Živi posamič ali v parih, medtem ko se večja podvrsta, kapski kafrski bivol (Syncerus caffer caffer) → , druži v črede do 50 osebkov. domače govedo (Bos taurus) →  se je razvilo iz divjih vrst rodu Bos. V Aziji se je na nekaj mestih še do danes obdržal gaver ali džungelsko govedo (Bos gaurus) → , je pa redek. Gaver je zarodnik udomačenega gajala (Bos frontalis) → . banteng ali sundski vol (Bos javanicus) →  iz južne Azije, Jave in Bornea je v plečih visok 1,7 m, tehta po 900 kg. V Indokini živi redka vrsta goveda kuprej (Bos sauveli) → , ki so ga odkrili šele leta 1936. Zarodnik udomačenega goveda je po vsej verjetnosti tur (Bos primigenius) → . Danes je povsem iztrebljen. To je bilo veliko, črno govedo, s plečno višino 1,8 m. Rogovi so bili široki in usmerjeni naprej. jak ali godrnjavi bivol (Bos grunniens) →  lahko doseže plečno višino 1,8 m in tehta 1000 kg. Telo pokriva dolga, gosta dlaka, ki mu pada ob bokih do gležnjev. Živi na visokih planotah Tibeta in Sečuana (Kitajska), do višine 4000 m. bizoni imajo dve vrsti, eno v Evropi in drugo v Ameriki. bizon ali ameriški bivol (Bison bison) →  je lahko težji od 1000 kg. Na začetku 19. stoletja je živelo v prerijah in gozdovih Severne Amerike šestdeset milijonov bizonov, leta 1889 pa jih je ostalo le še 600. Do danes se je njegova številčnost povzpela že na več kot 20000 glav, ki žive predvsem v narodnih parkih in rezervatih. zober (Bison bonasus) → , ki je v bistvu evropski bizon, od leta 1927 ni več živel kot prava divja žival. Le v Gornji Šleziji so trije primerki preživeli v prosti naravi. To je bila osnova, iz katere izvira več sto danes živečih zobrov. Velike črede živijo v bialoweških gozdovih (→ Białowieźa, Poljska).