Adephaga. Med Adephaga uvrščamo hrošče, pri katerih lahko še zasledimo prvotne lastnosti. Med najpomembnejšimi družinami so Cicindelidae ali brzci. To so bleščeče zeleni hrošči, ki hitro tekajo po tleh in se tudi spustijo v kratek let, če se jim približamo. Znanih je okoli 1500 vrst, ki živijo v zmernem podnebnem pasu in v tropih. Splošno razširjena vrsta je poljski brzec (Cicindela campestris) → , ki živi v suhem vresju in na sipinah, aktiven pa je v toplih spomladanskih in poletnih dnevih. Krešiči (Carabidae) so zbiralcem hroščev najbolj znana in tudi najštevilnejša skupina hroščev; opisanih je okoli 30000 vrst. Vsi so kopenski hrošči veliki od 1 cm do 10 cm. Eden izmed pomembnejših rodov v tej skupini je Carabus. Podobno kot drugi hrošči na primer Chlaenius vestitus → , so tudi ti mavričnih barv. vijolični Carabus violaceus →  je velik hrošč, ki ne leta. Kozaki (Dytiscidae) so si vsi podobni na pogled. Dolgi so od 1 mm do 5 cm. Med splošno razširjene vrste spadajo obrobljeni kozak (Dytiscus marginalis) → , Acilius sulcatus →  in Platambus maculatus → . Kolovrte (Gyrinidae) so odlično prilagojeni na življenje v vodi in izjemno dobri plavalci. Po videzu so podobni kozakom, na primer Gyrinus natator → . Dveh skupini iz družine Gyrinidae sta Andogyrus in Aulonogyrus.

grahar (Bruchus pisorum) → , hrošč, katerega ličinka uničuje grahova zrna.

koloradski hrošč (Leptinotarsa decemlineata) → , ki izvira iz Amerike in uničuje krompirjeve posevke. Poznamo vrste, na primer likar Scolytus scolytus → , ki živijo pod drevesno skorjo in vrtajo dolge rove po lesu, s tem pa tako oslabijo drevo, da propade. Druge vrste živijo na drevesnih koreninah. Glavni sovražniki živalskih zbirk v muzejih so tudi nekateri hrošči, kot na primer Dermestes lardarius → , ki žre dlako, perje, in kožo. Nekateri žrejo celo nasoljeno in suho meso. Coleoptera ali hrošče delimo na dve večji skupini, Adephaga in Polyphaga.

lepenjec, lepenec (Chrysomelidae), hrošči, ki sami in njihove ličinke uničujejo liste kulturnih rastlin.

mlinar (Polyphylla fullo), hrošč, ki ima sprednja trda krila pokrita z belimi lisami in poprhom → .

obrezač (Rhynchites caeruleus), hrošček s kratkim rilčkom→ .

pahljačnik (Lamellicornia), hrošči s kolenčasto upognjenimi tipalkami, ki so na koncu pahljačasto razširjene.

Polyphaga. V to skupino spada okoli 100 družin, hroščev, ki so evolucijsko na najvišji stopnji. Semkaj spadajo tudi mrharji (Silphidae), ki so znani po tem, da se prehranjujejo z mrtvimi živalmi. Mnogi so izredno živo pisani, posamezni deli telesa so obarvani s kontrastnimi barvami: rumeno ali oranžno in temno rjavo ali črno. Znana vrsta je Oeceoptoma thoracica → ; njena značilnost so grebenaste izbokline na pokrovkah. Druge vrste so grobar Necrophorus vespillo →  in Necrophorus germanicus, ki za svoj mrhovinarski jedilnik najraje izbirata trupla manjših sesalcev in ptičev, redkokdaj pa žab in plazilcev, in Thanatophilus sinuatus → , ki živi v Severni Ameriki, Evropi in na Bližnjem vzhodu. V rodu Silpha so številne vrste, ki živijo skoraj vse v zmernem podnebnem pasu. Če so napadene, izpljunejo kapljice dišeče in ostre tekočine, s katero se ubranijo pred napadalci. Zunanjost kratkokrilcev (Staphylinidae) →  se nekoliko razlikuje od sicer značilne zunanjosti hroščev. Njihovo telo je zelo dolgo. Kadar je žuželka razdražena, dvigne zadek visoko v zrak. Pokrovke so precej zmanjšane in često ne pokrivajo več kot polovice telesa, noge pa so dolge. Evropske vrste so Staphylinus caesareus → , Emus hirtus → , Aleochara curtula in Ontholestes tesselatus →  in severnoameriška Creophilus maxillosus. Predstavniki rodu Zyras se hranijo s termiti, ki jih preženejo iz gnezd tako, da vanje vbrizgajo močno smrdečo snov, ki verjetno deluje na žrtve kot mamilo. Kresnice (Lampyridae) štejejo več kot 1000 vrst. Najbolj znana je vrsta Lampyris noctiluca → . Polonice spadajo v skupino Coccinellidae. Vrsta Rodolia cardinalis →  uničuje Coccidae na limonovcih. Znanih je veliko vrst, ki jih ločujemo po različnem številu pik na rdeči ali rumeni podlagi. Polonice so največji sovražniki listnih uši (zelenih in črnih) in po pravici veljajo za prijateljice vrtičkarjev. Tudi njihove ličinke niso nič manjši plenilci listnih uši. Priščnjaki (Meloidae) so večinoma tropske vrste, iz različnih telesnih sklepov pa lahko izločijo oljnato tekočino z odvratnim vonjem, od katere se na človekovi koži naredijo mehurji. Črnivci (Tenebrionidae) so nočne živali. Kot nam pove že njihovo ime, so običajno črne ali rjavkasto modre barve. V to skupino spadajo tudi mokarji, ki jih prodajajo kot hrano za manjše domače živali, so pa nevarni tudi človeku, ker prenašajo zajedalce, ki povzročajo razna obolenja. Skarabeji (Scarabaeidae) se hranijo z živalskimi iztrebki. Hranijo se na različne načine: nekateri sarno z rastlinskimi cvetovi, drugi pa samo z živalskimi iztrebki, kot na primer predstavniki rodu Copris, ki preživijo večino svojega časa pri zbiranju iztrebkov. Med skarabeje spada Scarabaeinus termitophilus, ki živi v termitnjakih, in rod Pachypus, ki se hrani tako z iztrebki kot s cvetovi. Phyllopertha horticola →  je vrsta, ki se hrani samo z rastlinami. Ponekod mu pravijo tudi junijski hrošč. Nosorožce (Dynastidae) predstavlja v Evropi nosorožec (Oryctes nasicornis) → . Dynastes hercules meri 17 cm → . Vrste iz rodu Chalcosoma živijo v deževnem pragozdu v jugovzhodni Aziji. Izrastki na glavi so značilni tudi za rogače (Lucanidae) in trhleninarje (Passalidae). Pri rogačih je s tem izražen spolni dimorfizem: samci imajo namreč zelo povečane mandibule, pri samicah pa so te neopazne. Severnoameriške minice, ki se hranijo z vrbjem in topoli, so predstavniki družine Cetoniidae. So kovinsko bleščeče, zlato zelene barve. Druga vrsta, Trichius fasciatus → , pa ima rumene in črne proge, morda zato, da posnema oso in se tako izogne plenilcem. V družino Melolonthidae uvrščamo rjavega ali majskega (Melolontha vulgaris), junijskega in gozdnega rjavega hrošča. →  Ličinke, ki jim pravimo tudi ogrci → , se hranijo s koreninami rastlin, odrasle živali pa z listi. Lepenjci (Chrysomelidae) so obsežna skupina hroščev, saj zajema okoli 30000 vrst, ki so najrazličnejših oblik; značilno za večino vrst pa je, da se kovinsko bleščijo. Hranijo se z rastlinami. V to družino spada → koloradski hrošč. Drug predstavnik je rod Donacia, katerega ličinke naseljujejo vodne površine in se hranijo z vodnim rastlinjem. Med največjimi škodljivci so vrste, ki napadajo beluše, česen in čebulo, Dlochrysa fastuora → , ki so jo našli v Evropi in na Japonskem, in Lilioceris lilii → . Najlepši in najelegantnejši pa so kozlički iz družine Cerambicidae. Značilnost te družine so izjemno razvite tipalnice, ki so lahko daljše kot telo. V starem lesu iglavcev živi strojar (Prionus coriarius) → , v starih hrastih strigoš ali hrastov kozliček (Cerambyx cerdo) → , v vrbah moškatni kozliček (Aromia moschata) → ; tesar (Acanthocinus aedilis) →  ima tipalnice petkrat daljše od telesa. Oberea oculata → , vrsta iz te skupine, živi od Evrope do Sibirije. Nekatere vrste so veliki poljski škodljivci. Družina rilčkarjev (Curculionidae), ki jih takoj prepoznamo po dolgem, naprej štrlečem rilčku. Lixus iridis →  spada v to družino. Zelo pogost rilčkar je Polydrosus cervinus → . Slaninarji (Dermestidae) napadajo kožuhe, slanino, sir, oblačila in tako dalje. Dermestes lardarius → , prav tako kot Hister quadrimaculatus, predstavnik družine prisekančkov (Histeridae), ki živi v rovih žuželk, pod lubjem ali v mravljiščih. Triplax aenea → , predstavnik severnoazijske družine Erotilidae. Če se hrošč Elater sanguinaeus iz družine Elateridae po nesreči znajde na hrbtu, si pomaga tako, da pritisne sprednji del oprsja ob stran telesa in se potem kot vzmet požene v zrak, ob tem zaslišimo značilno pokljanje. Ancyclocheira octoguttata, kovinsko bleščeči lesovrt iz družine lesovrtov (Buprestidae), ki žive večinoma v tropskih območjih, vrta dolge, ploščate rove v debla, veje in v korenine. Nekaj vrst, ki žive v Evropi: to so Dryops auriculatus, Heterocerus fossor, veliki srebrni vodni hrošč (Hydrophilus piceus) →  in Corymbites cupreus.

priščnjak (Meloidae), hrošči, ki imajo v krvi strup, povzročujoč mehurjasto vnetje kože, → španska muha.

topolovka (Melasoma populi)→ , hrošč z modro zelenim ovratnikom in rdečim vratnim ščitom, ki obžira topolove liste → .