Eskulapova kača simbol zdravilstva; → navadni gož (Elaphe longissima).

himalajska mokasinka (Ancistrodon himalayanus) → , v Aziji živeča strupena kača, ki koti popolnoma razvite mladiče.

goži (družina Colubridae), strupene vrste iz družine gožev imajo na sprednji strani zadnjih zob vzdolžen žleb, po katerem steče strup v rano. Te kače imenujemo opistoglifne. Predstavniki strupenih gožev (Elapidae), med katere spadajo kobre, mambe, krajti in koralnice, imajo vzdolžne žlebe na strupnikih, ki so nameščeni na sprednji strani čeljusti. Gadom (Viperidae) pa se strup izceja po zaprtem kanalu v strupnikih v zgornji čeljusti. Nekateri goži so glede prehrane močno specializirani; predstavniki poddružine Pareinae, na primer, se hranijo samo s polži, ta poddružina živi v Aziji, medtem ko druga poddružina, polžarice ali Dipsadinae, ki je prav tako specializirana na polže, živi v Ameriki. pritlikavi goži ali male kačele (Calamarinae), ki živijo v močvirjih jugovzhodne Azije, imajo valjasto telo, majhne oči, glava pa se sploh ne razloči od telesa, zato so videti kot deževniki. Hranijo se z žuželkami in raznimi črvi. Mednje spada tudi vrsta Calamaria schmidti →  z Bornea, ki zraste do 10 cm in je ena najmanjših živečih kač. Kače iz rodu Dasypeltis ali jajčarice se hranijo z jajci in so predvsem drevesne vrste. Rod Dasypeltis živi v Afriki, rod Elachistodon pa v severovzhodni Indiji. Povodni goževci (Homalopsines) so zelo specializirana skupina. Njihov strup deluje na živčevje, vpliva na delovanje srca in pljuč žrtve in je lahko nevaren celo človeku. Nekatere vrste so vodne, druge živijo na drevju. povodni goževec (Homalopsis buccata) → , ki je videti kot udav, je nočna žival in lovi ribe in dvoživke v jugovzhodni Aziji, vzhodni Indiji in Avstraliji. pipalničarka (Herpeton tentaculatum) →  je vodna žival in živi v Aziji. nočni drevolaz (Boiga dendrophila) →  živi na Malajskem arhipelagu. Zraste lahko več kot 2 m, proizvaja pa velike količine strupa. sivi drevolaz (Thelotornis kirtlandii) → , Dryophis nasuta →  iz rodu bičevnic in vrsta Chrysopela ornata spadajo med povodne goževce, vendar pa so prilagojene življenju na drevju. boomslang (Dispholidus typus) →  živi v tropski Afriki. Prilagojen je življenju na drevju, je vitek in zelo hiter. Na vsaki strani gobca ima tri strupnike, njegov ugriz pa je nevaren tudi človeku. Med vsemi goži je najbolj strupen. Mačjeoke kače iz rodu Telescopus živijo predvsem v Afriki in jugozahodni Aziji. So nočne živali. črnostrel ali črna krpa (Telescopus fallax) →  živi v južni Evropi. Prav tako tam, pa tudi v Mali Aziji živi zrva (Malpolon monspessulanus) → , ki se hrani s kuščarji, kačami in majhnimi sesalci. Med kobranke iz rodu Natrix spada belouška (Natrix natrix) → , ki živi v večjem delu Evrope, severni Afriki in zahodni Aziji. Spoznavno znamenje dve rumenkasti polmesečasti lisi na vratu. Navadno ne zraste več kot meter v dolžino in je nestrupena. Prehranjuje se največ z žabami, pupki, krastačami, zahaja pa tudi v tekoče vode, kjer lovi ribe. Samica pogosto odlaga jajca v kupe gnoja ali gnijočega rastlinja. kobranka (Tropidonotus tesselatus - Natrix tessellata) → , belouški podobna nestrupena kača. Najpogostejše kače Severne Amerike so podvezničarke iz rodu Thamnophis; na primer vrsta Thamnophis sauritus → . V poddružino Colubrinae, prave gože, spada tudi verigasta smokulja (Lampropeltis getulus) →  iz Severne Amerike. Obarvana je podobno kot strupeni goži (Elapidae) in je tako bolj varna pred plenilci. Med gože iz rodu Coluber spada tudi vrsta Coluber hippocrepis → . Tem so na pogled podobni goži iz rodu Elaphe, ki pogosto živijo blizu hiš, kjer lovijo miši in podgane, včasih pa tudi ptiče. Gož vrste Elaphe guttata →  spada med najpogostejše kače v osrednjih in južnejših območjih Severne Amerike. Je pretežno nočna žival.

indijski piton (Python molurus) → , 3,5 m dolg, živi v močvirnih krajih Indije.

javanska bradavičarka (Acrochordus javanicus) → 

kače velikanke, orjaške kače Rod Python, ki je najbolj značilen in prednjači po številu vrst, srečamo v Afriki in Aziji. Samice se ovijejo okoli jajc in jih varujejo. mrežasti piton (Python reticulatus)→  iz jugovzhodne Azije lahko zraste do 8 metrov. indijski piton (Python molurus)→  je manjši, 3,5 m. Med afriške vrste spadata afriški ali skalni piton (Python sebae)→ , ki zraste do 7 metrov, in kraljevi piton (Python regius)→ , ki se lahko zvije v trdno kroglo z glavo v notranjosti, tako da ga v tem položaju lahko kotalimo po tleh. Poddružina Boinae - udavi, živi v Ameriki in na Madagaskarju. Imajo krepko telo in razmeroma kratek rep. Mnogi imajo zeleno, rjavo ali rumeno telo, z vzorci rombaste oblike ali nepravilnimi pegami. Mladiči pridejo na svet večinoma že razviti, jajcerodnost je redka. Te kače ubijejo plen s stiskanjem. Nimajo strupnikov, kljub temu pa plen navadno najprej ugriznejo. Človeku niso nevarne. Od pitonov se ločijo po tem, da imajo za toploto občutljivi organ navadno med ustničnimi ploščicami in ne na eni od njih. Kače rodu Boa živijo na drevju in imajo dolge zobe, s katerimi si pomagajo pri lovu ptičev. južnoameriški pasjeglavi udav (Boa canina)→  ima barvo, ki ga odlično prikriva v zelenem okolju. navadni → udav (Boa constrictor) živi od Mehike do Argentine in lahko zraste do 6 metrov. orjaška → anakonda (Eunectes murinus) lahko zraste več kot 6 metrov. Je značilno temno rjavkasto zelena s temnimi pegami. Živi v porečju Orinoka in Amazonke, kjer ponoči leži v vodi in čaka na plen.

mavričaste kače (Xenopeltidae), vrsta Xenopeltis unicolor → , je edini znani predstavnik družine. Zraste do 1 metra, hrani pa se z majhnimi sesalci, dvoživkami in z drugimi plazilci.

navadna suličarka (Bothrops atrox) → .

navadni udav (Boa constrictor), do 6 m dolg, v severnem delu Južne Amerike, → udav.

puhnica (Bitis arietans), strupena afriška kača s polmesečastimi rumenimi lisami → .

strupeni goži (Elapidae), te kače srečujemo po vsem svetu, razen v Evropi. Združujemo jih v dve poddružini, Elapinae in Hydrophiinae. Poddružina Elapinae je pogosta v Aziji, Afriki ter v Srednji in Južni Ameriki. Edina vrsta, ki živi v vodi, je vodna kobra (Boulengerina annulata) →  iz Afrike. kraljeva kobra (Naja hannah) →  je največja strupena kača na svetu, saj zraste več kot 4 m. Za kobre je značilno, da lahko z vratnimi rebri močno razširijo vratni del telesa. naočarka ali indijska kobra (Naja naja) →  ima na vratnem delu risbo, ki je sicer skrita, ko pa žival zatilje splošči, je videti risba kot nekakšni naočniki. egiptovsko kobro (Naja haje) →  srečamo v mnogih območjih Afrike pa tudi v Arabiji. Kobre imajo kratke, votle strupnike, nameščene na sprednjem delu zgornje čeljusti. Nekatere vrste imajo odprtino strupnikov obrnjeno naprej, tako da lahko strup dobesedno pljuvajo. Med kobrami, ki lahko pljuvajo strup, sta poznani črnovrata kobra (Naja nigricollis) →  in pljuvajoča ovratničarka (Hemachatus hemachatus) → , obe iz severne in srednje Afrike. mambe iz rodu Dendroaspis so zelo hitre afriške kače, ki živijo na drevju in jih poznamo predvsem po nevarnem ugrizu. črna mamba (Dendroaspis polylepis) →  lahko zraste do 4 metrov → ; njen ugriz je skoraj vedno smrten, razen če je takoj pri roki protistrup. zelena mamba (Dendroaspis angusticeps) →  je manjša in manj napadalna → . Koralnice so prav tako predstavnice poddružine Elapinae v novem svetu. severnoameriška koralnica (Micrurus fulvius) →  je rdeče, rumeno in črno pasasta. Podobne kače, neprave koralnice, živijo v Afriki in drugih predelih starega sveta. krajt (Bungarus flaviceps) →  je iz jugovzhodne Azije. Krajti niso napadalni, vendar so zelo strupeni. Med avstralske predstavnike poddružine Elapinae sodijo primitivne oblike, kakršna je smrtna kača (Acanthophis antarcticus) → , ki je skrajno strupena. V poddružino Hydrophiinae spadajo morske kače, družina živorodnih strupenih kač, do 2 m dolge, ki jih srečujemo predvsem ob obalah jugovzhodne Azije. So ozko specializirane na prehranjevanje z ribami. navadna morska kača (Laticauda laticauda) →  je med slabše prilagojenimi življenju v vodi in se vedno zadržuje blizu kopnega. Po drugi strani pa je dvobarvna morska kača (Pelamis platurus) →  doma na odprtem morju Tihega in Indijskega oceana.

svitkarice (Aniliidae), te kače so primitivna skupina z zakrnelimi očmi, valjastega telesa, glava pa je kratka in jo komaj ločimo od repa. Delajo rove v zemlji in so, tako kot druge kače, plenilci. Imajo strupne žleze, nimajo pa žlebičastih zob in ne morejo vbrizgati strupa. Cilindrophis ali valjačke štejejo sedem vrst, ki živijo na riževih poljih jugovzhodne Azije. Rod Anilius, neprave koralne kače iz Južne Amerike. Nekatere vrste so živo obarvane, kot na primer neprava koralnica (Anilius scytale)→ .