brazdasti kiti (Balaenopteridae), dobri in urni plavalci, ki dosežejo hitrost 50 km/h. modri kit ali sinji kit (Balaenoptera musculus) → , spada v družino sivih kitov in je največja žival, orjak, ki je daljši od 30 m in tehta 130 ton, živi po vseh morjih sveta. Kot številni drugi kiti je tudi modri kit danes zavarovan. Hrbtopluti, progasti ali brazdasti kit (Balaenoptera physalus) → , je dolg 20 m in težak 6 ton, prav tako v vseh svetovnih morjih. Tudi zajval (Balaenoptera borealis) →  je splošno razširjen, medtem ko je Brydejev kit (Balaenoptera brydei) →  omejen le na morja ob južni Afriki. Okrog 10 m dolgi ščukasti, pritlikavi kit ali mali kit (Balaenoptera acutorostrata) → , ki ga spet najdemo po vseh morjih, se hrani z ribami. Ob obalnih vodah po vsem svetu se zadržuje dolgopluti ali grbavi kit oziroma kit grbavec (Megaptera novaeangliae) → , ki ima na hrbtu nazaj ukrivljeno tolsto plavut.

gladki kiti (Balaenidae), v to družino uvrščamo tri rodove. grenlandski kit (Balaena mysticetus) → , ki je lahko daljši od 18 m, danes redek in omejen na Beringovo morje in nekaj območij kanadskega Atlantika. V rod ledenih in južnomorskih kitov (Eubalaena) spadajo biskajski kit ali ledni kit (Eubalaena glacialis) → , pacifiški kit (Eubalaena sieboldi) in južni ali kapski kit (Eubalaena glacialis australis) → . Najmanjši v družini je le 6 m dolgi mali gladki kit (Caperea marginata) →  iz mrzlih morij južne poloble.

Kljunate kite prepoznamo po kljunasto podaljšani zgornji čeljusti. Vrsti sta severni račji kit (Hyperoodon ampullatus)→  in južni račji kit (Hyperoodon planifrons). Družina je razširjena v vseh oceanih.

mali glavač (Kogia breviceps)→  je majhen, le 4 m dolg kit, ki spominja na delfina. Najdemo ga po vseh oceanih. Živi v velikih skupinah.

obloglavka ali mrka pliskavka (Globicephala melaena)→  je prav tako zelo inteligentna in nagnjena k učenju. Hrani se največ z glavonožci. Pogosto se druži z velikimi pliskavkami.

orka ali kit ubijalec (Orcinus orca), sabljarica → , plenilec, ki napada kite, živi v vseh oceanih med Arktiko in Antarktiko. Potuje v skupinah, ki štejejo od nekaj pa vse do petdeset osebkov. Ti do 10 m dolgi kiti se hranijo z ribami, pingvini in pliskavkami.

samorog, enorožec (Monodon monoceros), kit, ki ima en zob podaljšan v obliki roga. → 

sivi kiti (Eschrichtidae), v tej družini srečamo samo vrsto sivi kit (Eschrichtius robustus) → , 15 m dolga, do 34 ton težka žival, ki prezimuje ob obalah južne Kalifornije, kjer samice tudi kotijo mladiče.

zobati kiti Podred (Odontoceti), morski sesalci s stožčastimi zobmi v ustih, z družinami glavačev, kljunatih kitov, samorogov, delfinov, kitov svinjekov in rečnih kitov (Azija in Južna Amerika); imajo več kakor 200 zob. → glavač