koralnjaki (Anthozoa), korale, delimo jih v podrazreda Hexacorallia (nepernati koralnjaki), ki imajo po šest lovk ali mnogokratnik števila šest, in Octocorallia (pernati koralnjaki), ki imajo po osem lovk. Posamično živeči koralnjaki brez skeleta so morske vetrnice. Morske vetrnice delimo v več skupin: prave morske vetrnice Actiniaria, med katere spada draguljasta vetrnica (Bunodactis verrucosa) →  in peščene vetrnice (Ceriantharia), katerih predstavnik je Cerianthus filiformis → . Korale, ki jih uvrščamo med madrepore, živijo skoraj brez izjeme v kolonijah. Izjema je le solitarna sredozemska madrepora (Cariophyllia clava). Kolonijske madrepore so glavni tvorci velikih koralnih grebenov in atolov v tropskih morjih, ki pa jih pomagajo graditi tudi luknjičarke (Foraminifera) → . črna korala (Antipatharia) → , drevesasto razrasli koralnjaki s črnim ogrodjem, kamena korala (Modreporaria) živi v kormih in izloča apneni skelet (grebeni, atoli, koralni otoki). prava ali rdeča korala (Corallium rubrum) →  dela korme na stenah, predvsem v Sredozemskem morju; njen rdeči skelet rabi za okras. Rdeča korala ima apnenčasto ogrodje. Druge roževinaste korale, ki so znane na splošno kot morski biči, morska peresa ali morske pahljače (na primer Eunicella cavolinii) → , pa imajo roževinasto ogrodje. Med koralami nenavadnih oblik še modre korale (Heliopora) in škrlatno oranžne morske orgle (Tubipora musica) → . peresaste korale (Pennatularia) oblikujejo mehke kolonije in jih poznamo pod imenom morska peresa, ker so podobna velikim ptičjim peresom, zapičenim v tla (Pennatula phosphorea) → .

→ stražna vetrnica (Adamsia palliata), vetrnica, ki živi v sožitju z rakom samotarcem.