koze (Caprinae), najmanjši in najprimitivnejši je goral (Nemorhaedus goral) → , ki ga srečamo na Himalaji do višine 4000 m. serav (Capricornis sumatraensis) →  in japonski serav (Capricornis crispus) →  sta plašni kozi, ki se skrivata po toplih in vlažnih gozdovih Daljnega vzhoda. V zahodni Kanadi in severozahodnem delu Združenih držav Amerike živi snežna koza ali beli gams (Oreamnos americanus) → . Vse leto ima bel kožuh. Rogovi so majhni, črni in pokončni. gams ali divja koza (Rupicapra rupicapra) →  je značilen gorski parkljar Alp, Pirenejev, Apeninov, Karpatov, Kavkaza in pogorij Balkanskega polotoka ter Male Azije. takin (Budorcas taxicolor) →  je na videz podoben gnuju, vendar je bolj soroden moškatnemu govedu. Je velika, do 350 kg težka in 130 cm visoka žival. Živi v gorah Daljnega vzhoda in severne Indije. Rogove imajo samci in samice. moškatno govedo (Ovibos moschatus) →  je masivna žival. V telesnih merah je podobno takinu. Živi na Aljaski, v severni Kanadi in na Grenlandu. himalajski tar (Hemitragus jemlahicus) →  je skupaj z dvema ozkima sorodnikoma, z nilgirškim tarom (Hemitragus hylocrius) →  s pogorja Nilgiri v južni Indiji in arabskim tarom (Hemitragus jayakari) prav tako eden najprimitivnejših predstavnikov poddružine koz. kozorog (Capra ibex) →  je najbolj znan predstavnik rodu koz (rod Capra). Telo je močno, veliki, do 130 cm dolgi rogovi pa so ukrivljeni nazaj. Kozorogi živijo v gorah Evrope, severne Afrike in Azije. Razlikujemo več podvrst, od katerih je najbolj ogrožen Walijev kozorog (Capra ibex walie) → . Druge vrste so še alpski kozorog (Capra ibex ibex) → , sibirski kozorog (Capra ibex sibirica) →  in nubijski kozorog (Capra ibex nubiana) → . V Pirenejih živi sorodni španski kozorog (Capra pyrenaica) → . Njegovi rogovi so v prečnem prerezu trikotni. K istemu rodu kot naš kozorog spada tudi markor ali vijekoza (Capra falconeri) → , ki ga najdemo v Kašmirju, Afganistanu in na Himalaji. V gorah severne Afrike živi grivasta ovca (Ammotragus lervia) → . baral ali modra ovca (Pseudois nayaur) →  je omejen na himalajsko višavje. Med ovcami (rod Ovis) srečamo divje in udomačene vrste. muflon (Ovis musimon) →  živi zlasti na Sardiniji in Korziki; prenesen v slovenska lovišča. Od Male Azije do Himalaje živi rdeča ovca ali urial (Ovis orientalis) → . argali (Ovis ammon) →  iz srednjeazijskih puščav je največja živeča ovca. V Pamirju se je razvila posebna podvrsta, kačagar ali pamirska ovca (Ovis ammon polii) → . kanadska debeleroga ovca (Ovis canadensis) →  s Kamčatke, Sahalina in iz Severne Amerike. snežna ovca (Ovis dalli) →  živi na Aljaski do Britanske Kolumbije na jugu. Vse domače ovce uvrščamo v eno vrsto (Ovis aries), znotraj katere pa poznamo številne pasme. Samec je oven, kadar je kastriran, pa koštrun. Po 5- do 6-mesečni brejosti skoti ovca 1-2 jagnjeti. Ovce gojé že od mlajše kamene dobe; dajejo volno, mleko, meso, kožuh in lanolin. Pred poletjem ostrižena ovca dá okoli 7 kg volnate dlake. Posamezne pasme (karakul, renska, merino, angleška) dajejo različne kvalitete dlake. Ovce merino slovijo po kakovostni volni. Izvirajo iz Španije, danes pa so razširjene po vsem svetu.