pravi krokodili (Crocodilidae), imajo krajši gobec kot gaviali, močnejše noge, telo pa bolj zajetno. Delimo jih na dve poddružini, Crocodilinae in Alligatorinae, ki se ločita med seboj po zobeh; pri krokodilih so veliki zobje v sprednjem delu ust vedno vidni, tudi ko žival zapre gobec, medtem ko se pri aligatorjih ti zobje prilegajo v primerno praznino v zgornji čeljusti, ko žival zapre gobec in jih zato ni videti. Predstavniki poddružine Crocodilinae živijo v Aziji, Afriki, Avstraliji in Ameriki. Obsegajo tri rodove: Crocodilus, Osteolaemus in Tomistoma. ameriški šilonosi krokodil (Crocodilus acutus) živi v Severni, Srednji in Južni Ameriki. Je nočna žival, zraste pa do 7 metrov. oklepni krokodil (Crocodilus cataphractus) ima dolg gobec in je v določeni meri podoben gavialu. Živi v afriških rekah, kjer lovi ribe. Največji med vsemi krokodili je indijski krokodil ali letvičar (Crocodilus porosus). Povprečna dolžina samcev je 4,5 m. nilski krokodil (Crocodilus niloticus) je bil nekoč splošno razširjen od Madagaskarja po vsej ekvatorialni Afriki. Tako kot indijskega krokodila se tudi nilskega drži sloves napadalca ljudi. orinoški krokodil (Crocodilus intermedius) živi v porečju Orinoka in Amazonke. avstralski krokodil (Crocodilus johnsoni) živi v severni Avstraliji. bulasti krokodil (Crocodilus moreletii) živi v Mehiki, Hondurasu in Gvatemali. močvirski krokodil (Crocodilus palustris) živi v Indiji in na Šri Lanki. toponosi krokodil (Osteolaemus tetraspis) iz zahodne Afrike zraste komaj 1,5 metra. Raje kot v vodi se zadržuje v gozdovih; ima širok, kratek gobec. sundski nepravi gavial (Tomistoma schlegelli) iz jugovzhodne Azije močno spominja na gaviala zaradi svojega dolgega, tankega gobca. Hrani se z ribami, zraste pa do 4,5 metra. Poddružina Alligatorinae obsega štiri rodove, od tega živi šest vrst v novem svetu, ena pa v Aziji. V rod Alligator spada misisipski aligator ali ščukavec (Alligator mississippiensis), ki lahko zraste več kot 5 metrov, kitajski aligator (Alligator sinensis), do 2 m dolg. Sorodnika aligatorjev sta kajman očalar (Caiman sclerops), ki ima med očmi kostni greben, ki spominja na okvir očal, in širokogobčni kajman (Caiman latirostris), oba iz Srednje Amerike in tropskih območij Južne Amerike. južnoameriški močvirski kajman (Melanosuchus niger) je največji in najnevarnejši med kajmani, lahko zraste do 4,5 m. Poznan je po tem, da lahko spreminja barvo telesa. Rod Paleosuchus, gladkočeli kajman, obsega dve vrsti. Sem spadata kiloglavi gladkočeli kajman (Paleosuchus trigonatus) in rjavi gladkočeli kajman (Paleosuchus palpebrosus), ki zraste do 1,4 m. Obe vrsti sta brez kostnega grebena, kakršnega ima kajman očalar, živita pa v hitrih potokih prirečja Amazonke. Hranita se z ribami, ptiči, žuželkami in drugimi živalmi.