dolgonoge kure (Tinamiformes), ta red šteje eno samo družino, tinamide (Tinamidae), katere predstavniki spominjajo bolj na divje kure in jerebice kot pa na noje. Grodnica ima gredelj, zato ti ptiči v resnici lahko letijo, čeprav le slabo. Večino časa tekajo okoli po tleh. Vse vrste živijo v Južni Ameriki. progasti tinamu (Crypturellus variegatus) živi v Gvajani in Braziliji, vrsta Nothoprocta ornata pa na travnatih višavjih Andov. čopasti tinamu (Eudromias elegans) →  živi na argentinskih pampah, bonapartejev tinamu (Nothocercus bonapartei) pa v gozdovih goratih območij Kolumbije in Venezuele.

gozdne kure (Tetraonidae), → veliki petelin, → ruševec, → belka in gozdni jereb (Tetrastes bonasia) → .

hoacini ali čopke (Opisthocomidae), družina ima enega samega predstavnika, hoacina ali cigansko kuro (Opisthocomus hoatzin) → , ki živi ob Amazonki. Mladički imajo na vsaki peruti majhen krempelj, s katerim si pomagajo pri plezanju po drevju. Ostanki kremplja ostanejo pri odraslih živalih komaj opazni.

hokojke (Cracidae) so ptiči tropskih območij Amerike, velika hokojka (Crax rubra) → , živi od Mehike do Ekvadorja. Najmanjši predstavnik družine so čakalake, ki spadajo predvsem v rod Ortalis.

pegatke (Numididae), razširjene so v Afriki, na Madagaskarju in v nekaterih delih Arabije. navadna pegatka (Numida meleagris) → , ki živi v Afriki, je zarodnica domače pegatke. Od tujih kur gojijo pri nas pegatko, → pava, → purana, → domačo kokoš.

poljske kure (Phasianidae), jerebica (Perdix perdix) → , prepelica (Coturnix coturnix) → , → kotorna in navadni fazan (Phasianus colchicus) →  je po svojem izvoru s Kitajskega, kot lovno žival pa so ga naselili po vsej Evropi in v Ameriki; v ujetništvu, predvsem v živalskih vrtovih, še druge vrste, na primer zlati fazan (Chrysolophus pictus) → , srebrni fazan (Lophura nycthemera) → . poljska jerebica (Perdix perdix) →  je razširjena po vsej Evropi, od Skandinavije, Irske in Španije proti vzhodu do osrednje Azije. Pogost okras v vrtovih je pav (Pavo cristatus) → , prav tako bleščeče obarvan pa je tudi kratkorepi afriški pav (Afropavo congensis) → , ki živi v Zairu. Med najmanjše predstavnike poljskih kur spadajo prepelice, na primer navadna prepelica (Coturnix coturnix) →  in gorska prepelica (Oreortyx picta) → . Vrste iz rodu Tragopan živijo v vzhodni in osrednji Aziji, na primer rogati tragopan (Tragopan satyra) → .

Purani (Meleagridae), v Severni Ameriki živi divji puran (Meleagris gallopavo) → , iz katerega so vzredili domačega purana. Telo ima močno in težko, v dolžino pa lahko doseže do 110 cm. pavji puran (Agriocharis ocellata) →  ljubi bolj topla območja, nanj naletimo v Srednji Ameriki.

spačnik, srednji petelin, ptica, neposredna potomka ruševca in divje kokoši.

velenoge kure (Megapodidae), sem spada golobji nasipnik (Leipoa ocellata) → , ki živi v Avstraliji. Je edinstven med ptiči, saj ne vali in ne greje mladičev s svojo telesno toploto, temveč dela nekakšne inkubatorje. kladivar (Megacephalon maleo) → , ki živi na Celebesu, zakoplje jajca v topel pesek na morskem obrežju in jih prepusti njihovi usodi.