blavorji (Ophiosaurus spp.) breznogi kuščarji. → blavor (Ophisaurus apodus) → , jajcerodni kuščar, 1,25 m dolg; hrani se z drobnimi vretenčarji, polži ipd; ni strupen; pri nas v Primorju. krokodilji slepec (Gerrhosus coeruleus) je ovoviviparen, kar pomeni, da se jajca valijo že v materinem telesu in mladiči zlezejo iz jajc takoj, ko jih mati znese.

grbičarji ali grbičasti kuščarji (Xenosauridae), sem spada vrsta (Xenosaurus grandis), iz Mehike in Gvatemale → .

kačji kuščarji, 1) (Anelytropsidae), edini poznani predstavnik te skupine je vrsta Anelytropsis papillosus iz srednje in vzhodne Mehike. Je zelo redek, saj vemo le za nekaj osebkov. Ima črvasto obliko in je slep. 2) (Dibamidae), družina Dibamidae je skupina slepih kuščarjev, ki nimajo nog in ušes. So kačam podobni, rep je kratek, glava pa je močno zrasla s trupom in vratu sploh ni opaziti. Poznane so tri vrste, pripadajo pa rodu Dibames: od teh živi Dibames novaeguineae v gozdovih jugovzhodne Azije, v vlažni zemlji. 3) (Feylinidae), ta družina obsega en sam rod s štirimi vrstami. Vse so breznoge, najpomembnejša pa je vrsta Feylinia currori →  iz tropske Afrike.

kolutniki (Amphisbaenidae), so družina kuščarjev, ki živijo v zemlji. Njihovo kačasto telo ima majhno glavo in zelo majhne oči, pokrito pa je z drobnimi, gladkimi luskami. Razen mehiškega rodu Bipes ali repoglavov so vsi brez nog. Dve vrsti živita v Evropi. ibihara (Amphisbaena alba) → , orjak med kolutniki, zraste do 60 cm, živi pa na vzhodnih pobočjih Andov. Vrsta Trogonophis wiegmanni →  je iz severozahodne Afrike, Agamodon anguliceps pa iz Etiopije in Somalije.

legvani (Iguanidae), južnoameriški kuščarji, žive po drevju in po tleh, bodičast hrbtni greben, dolgi do 1,5 m. Družina Iguanidae vključuje poddružino Sceloporinae iz Severne in Srednje Amerike. Njeni pripadniki živijo v zemlji in se hranijo z žuželkami, srečamo pa jih do 4000 metrov visoko. Značilni predstavniki so bodičasti legvani (rod Sceloporus) z okoli 300 vrstami. krastačarji (Phrynosoma) imajo bodalaste roge, hranijo pa se predvsem z mravljami. Živijo v peščenih puščavskih območjih Severne in Srednje Amerike. Vrste rodu Tropidurus iz Južne Amerike naseljujejo podobne življenjske prostore kot predstavniki rodu Sceleropus v Severni Ameriki. So zelo hitre in lahko ujamejo plen celo v letu. zeleni legvan (Iguana iguana) →  lahko zraste v dolžino do 2 m. Imajo debel jezik, živijo pa na drevju. Dva rodova, Conolophus in Amblyrhynchus, živita na Galapaških otokih. Prvi je kopenski, drugi pa živi v morju in se hrani z morskim rastlinjem. šlemasti bazilisk (Basiliscus basiliscus) →  živi na drevju ob rekah in potokih v tropskih predelih Amerike. Telo je s strani stisnjeno, rep bičast, zadnji del glave pa je podaljšan v greben, podoben petelinovi roži. Bazilisk lahko po zadnjih nogah teče po površini vode, pri tem pa drži telo dvignjeno skoraj pokončno. Poddružina Anolinae ali anoliji so pomembna skupina, ki šteje dvaindvajset rodov. Lahko spreminjajo barvo od rjave do zelene in rumene, zato jih včasih zamenjujejo s kameleoni.

nočni kuščarji (Xanthusidae), so nočne živali, ki se hranijo predvsem z žuželkami. kubanski nočni kuščar (Cricosaura typica) →  je ena najredkejših živali na svetu, saj živi samo na majhnem območju na jugozahodu Kube. Vrsta Klauberina riversiana iz Kalifornije se hrani s cvetjem in sadeži.

obročarji (Anniellidae), kuščarji, ki kopljejo rove v zemlji, vsi pa spadajo v rod Anniella: v Kaliforniji živita kalifornijski obročar (Anniella pulchra) →  in geronimski obročar (Anniella geroonimensis). Oči in okončine imajo močno reducirane.

pasasti kuščarji ali vretenorepci (Cordylidae), živijo v južni Afriki in na Madagaskarju. Mednje spada oklepni pasasti kuščar (Cordylus cataphractus), ki se, kadar je ogrožen, zvije v svitek in si vtakne rep v gobček. Ima trde, koščene luske in trne na glavi. Močne, koničaste luske so značilne za to skupino, kar lahko vidimo pri orjaškem pasastem kuščarju (Cordylus giganteus) iz Južne Afrike.

prakuščarji ali Rhynchocephalia, z edinim preživelim predstavnikom, → tuataro.

teji (Teiidae), živijo v Ameriki, od ZDA do Argentine; po zunanjosti so močno podobni kuščaricam. V rod Tupinambis spadajo štiri vrste, ki živé v gozdovih, med njimi tudi pravi teju ali solompenter (Tupinambis teguixin) →  iz Južne Amerike, ki je znan kot specialiteta, in veliki teju (Tupinambis nigropunctatus) → . krokodilji teju (Crocodilurus lacertinus) živi v vodi, čilski teju (Callopistes maculatus) →  pa v zemlji.