(Canidae), rdeča lisica (Vulpes vulpes) →  iz Evrope, Azije in Amerike; rjasto rjav kožuh je po trebuhu belkast, pojavlja se v mnogih barvnih odtenkih; previdna roparica, prebiva v luknjah (lisičinah), lovi vretenčarje, jé tudi mrhovino in plodove. arktična lisica (Alopex lagopus) →  je poleti rjava, pozimi bela. Njena inačica je v krznarstvu cenjena modra lisica. siva lisica (Urocyon littoralis) →  iz Severne Amerike. stepska lisica ali korzak (Vulpes corsac) →  živi v mongolskih in mandžurskih stepah. siva ali Blanfordova lisica (Vulpes cana) →  iz Pakistana in Afganistana. tibetanska peščena lisica (Vulpes ferrilata) → , živi v Nepalu in Tibetu, ter bengalska lisica (Vulpes bengalensis) →  iz Indije in Himalaje. V Severni Ameriki srečamo ameriško prerijsko lisico (Vulpes velox) → , ki živi v prerijah in puščavah na severozahodu dežele, in pa malo lisico (Vulpes macrotis) → . V Afriki in delih Male Azije živijo Rüppellova lisica (Vulpes rueppellii) → , rumenkasta bleda lisica (Vulpes pallida) →  in kama ali srebrnohrbta lisica (Vulpes chama) → . Med lisicami ima najbolj nenavaden videz fenek ali puščavska lisica (Vulpes zerda) → , ki je z največ 40 cm dolgim telesom tudi najmanjši predstavnik pasje družine. Nenavadno velikanski uhlji so veliki kot sama glava. sive lisice iz rodu Urocyon, na primer siva lisica (Urocyon cinereoargenteus) →  najdemo od Kanade do Venezuele, otoška siva lisica (Urocyon littoralis) →  pa naseljuje otoke vzdolž južne obale Kalifornije. V Južni Ameriki so široko razširjene lisice iz rodu Dusicyon. Omenimo kalpeško (Dusicyon culpaeus) →  in azarsko lisico ali aguaračaja (Dusicyon gymnocercus) → . V savanah Brazilije živi drobnozoba lisica (Dusicyon vetulus) → . V gozdovih Južne Amerike srečamo šakalsko lisico ali maikonga (Dusicyon thous) →  in kratkouho lisico (Dusicyon microtis). uhata lisica (Otocyon megalotis), uhati pes → psi.