Vrste, ki živé pri nas: veliki podkovnjak (Rhinolophus ferrumequinum) → , uhati netopir (Myotis myotis) → , širokouhi netopir (Barbastella leucomelas) → , mali netopir (Pipistrellus pipistrellus), najdemo ga v Evropi, z izjemo skrajnega severnega dela, vzhodno čez zahodno Azijo do Bajkalskega jezera v Rusiji, južno do Kašmirja in do altajskega gorovja, ponočni netopir (Vespertilio murinus) → , s širokimi uhlji, lesni netopir (Nyctalus noctula) → , ki dobro leta in je podnevi v drevesnih duplinah. V Južni Ameriki živé vampirji, ki sesajo kri.

Delimo jih na dva podreda: veliki netopirji (Megachiroptera), ki vključuje številne vrste letečih psov in letečih lisic iz družine Pteropodidae. To so veliki netopirji, z gobcem, ki je podoben pasjemu. Vid je pri njih dobro razvit. Živijo v tropih starega sveta, v Avstraliji in Polineziji, kot naprimer indijska leteča lisica (Pteropus giganteus) → . leteči pes (Pteropus vampyrus) → , večji netopir, ki živi v tropskih deželah Afrike, Azije in Avstralije in se hrani s sadeži. mali netopirji (Microchiroptera), predstavlja družina zaprtonosi netopirji (Rhinopomatidae) z enim samim rodom Rhinopoma, v katerega spada egiptovski zaprtonosec (Rhinopoma microphyllum) → . Kot večina malih netopirjev so tudi zaprtonosci žužkojedi. Družina prostorepih gladkonosih netopirjev (Emballonuridae) šteje 40 vrst, med katerimi je grobarski netopir (Taphozous perforatus) → , ki živi na Arabskem polotoku in v severovzhodni Afriki. K zajčjegobim netopirjem (Noctilionidae) iz Srednje in Južne Amerike spada tudi ribojedi netopir (Noctilio leporinus) → , ki se v preletavanju z nogami dotika vodne gladine, plen pa odkrije z odbojem emitiranih tonov. Družina netopirjev žlebnjakov (Nycteridae) šteje en sam rod, Nycteris, z 20 vrstami. hlasteži ali veleuhci (Megadermatidae) so veliki, brezrepi netopirji s širokimi prhutmi. Živijo v tropih starega sveta, kjer se skrivajo v temnih jamah ali stavbah. Sem spada nepravi vampir (Megaderma spasma) →  iz južne in jugovzhodne Azije. Hrani se z žuželkami, ne s krvjo. Podkovnjaki (Rhinolophidae) živijo v Evropi, Afriki, Aziji in Avstralaziji. Od ostalih vrst netopirjev se ločijo v tem, da se med spanjem zavijejo v kožne peruti, namesto da bi priložili krila stranskemu delu telesa. Mednje spada veliki podkovnjak (Rhinolophus ferrumequinum) → . Ozko sorodni so listonosi podkovnjaki (Hipposideridae) iz tropov in subtropov starega sveta. Med listonosimi netopirji (Phyllostomatidae) najdemo tudi nekaj »nepravih vampirjev«, naprimer Linnejevega nosorožca (Vampyrum spectrum) → , ki je največji ameriški netopir. pravi vampirji imajo svojo družino Desmodontidae. So nočne živali, ki z zobmi zasekajo rez v kožo sesalcev in včasih tudi ptičev, potem pa pijejo kri, ki teče iz rane. Tako prenašajo bolezni (zlasti steklino), naprimer veliki krvoses (Desmodus rotundus) → . Živijo v Srednji in Južni Ameriki. Iz Južne Amerike so tudi lijouhi netopirji (Natalidae) in netopirji prisesniki (Thyropteridae) s priseski na zapestjih in nogah. Večino evropskih netopirjev uvrščamo v družino gladkonosih netopirjev (Vespertilionidae), ki je razširjena po vsem svetu. Največji je navadni uhati netopir (Myotis myotis) → . Rod navadnih netopirjev (Myotis), vključuje kar 71 vrst. V Evropi srečamo še rodove malih netopirjev (Pipistrellus), mračnikov (Nyctalus), severnih netopirjev (Eptesicus), dolgouhih netopirjev (Plecotus), širokouhih ali mulastih netopirjev (Barbastella), tu in tam pa tudi rod dvobarvnih netopirjev (Vespertilio). V Ameriki živita ameriški ribiški netopir (Pizonyx vivesi) →  in srebrnodlakavi netopir (Lasionycteris noctivagans) → . novozelandski netopir (Mystacina tuberculata) →  ima vzdolž telesa dva žepa, v katera lahko zloži letalno mreno. Včasih mu priznavajo lastno družino Mystacinidae. buldoški netopirji (Molossidae) živé največ v tropih Amerike, Afrike in Azije. Le rod Tadarida je bolj razširjen, tako da najdemo dolgorepega netopirja (Tadarida teniotis) →  tudi v Dalmaciji in Makedoniji, iz te družine je tudi mehiški buldoški netopir (Tadarida brasiliensis) → .