| (K = kapital, p = obrestna mera, t = čas - obrestni dnevi): | |||||||
| obresti = | K × p × t | ali (s preformuliranim obrestnim obrazcem) = | |||||
| 100 × 360 | |||||||
| K × t | (obrestno število): | 360 | obrestni divizor). | ||||
| 100 | p | ||||||
| Obrestne obresti se pojavijo, če letne obresti kapitala dodajamo kapitalu in | |||||||
| jih naprej obrestujemo. Obrestno obrestni obrazec: | |||||||
| K = c × qⁿ (kjer je c = začetni kapital, n = število let, | |||||||
| q = 1 + | odstotna mera | ). | |||||
| 100 | |||||||
| Iz tega sledi, da je današnja vrednost dolga, ki dospe čez n let: | |||||||
| c = | k | = k | ( | (1) | ). | ||
| qⁿ | qⁿ | ||||||
| Ta račun današnje vrednosti imenujemo diskontiranje; q je obrestnostni ali | |||||||
| obrestovalni faktor, | 1 | pa razobrestovalni ali diskontni faktor. | |||||
| qⁿ | |||||||