So mnogocelične živali, katerih vrečasto telo je zvezdasto ali dvakrat zvezdasto somerno. Osrednja telesna votlina, ki deluje kot črevo, je povezana z zunanjostjo z eno samo odprtino, ki služi tako za izločanje ne-rabnih snovi kot za sprejemanje hrane. Pojavljajo se v dveh različnih oblikah: kot polipi, ki so pritrjeni na podlago, na primer navadna hidra ali trdoživnjak iz sladkih vod (Hydra vulgaris→  in Hydra viridis)→ , in kot meduze, ki prosto plavajo. Pri obeh oblikah je ustna votlina obkrožena z vencem lovk, opremljenih s celicami ožigalkami (knidoblasti), ki jih uporabljajo za obrambo in za omrtvičenje plena. Razmnožujejo se spolno in nespolno, in to izmenično na eni ali drugi način. Pri spolnem razmnoževanju se razvije migetalčasta ličinka planula, ki se lahko spusti na dno in se razvije v polip. Ta lahko kasneje požene še več polipov ali pa se nespolno razmnoži v meduze, ki se razmnožujejo spolno tako, da razvijejo še več ličink planul. Delimo jih v razrede Hydrozoa (trdoživnjaki), Scyphozoa (klobučnjaki) in Anthozoa (koralnjaki).

lasulja (Anemonia sulcata), bledorumen morski ožigalkar z valjastim telesom in številnimi lovkami→ .

pernati koralnjak (Octocorallia), morski ožigalkar z osmimi pernatimi lovkami okoli ustne odprtine→ .