Vrste pajkov: križevec (Araneus), hišni pajek (Pholcus), dolgonogi pajek (Pholcus phalangoides) → , volkec (Lycosa)→ , rakovičasti pajek (Thomisus)→ , vodni pajek (Argyroneta), ptičji pajek (Avicularia).

pajki (Araneae), najštevilnejša skupina pajkovcev so pajki. Do danes je bilo opisanih več kot 26000 vrst, domnevajo pa, da je na svetu več kot 100000 različnih vrst. Pajke lahko razdelimo v več skupin. V družini Araneomorphae so vsi najbolj znani pajki. Predstavniki družine Liphistomorphae, ki so razširjeni po različnih območjih vzhodne Azije, so najprimitivnejši. V družino Mygalomorphae spadajo tudi ptičji pajki, sama družina pa zajema okoli 1500 vrst, od katerih več kot tretjina živi v Južni Ameriki. Pachylomerus aoudini si izkoplje v tleh rove, ki jih obloži s svileno nitjo; odprtino rova zakrije z nekakšno loputo iz mahu in prsti in pod njo preži na plen. Atrax robustus, ki živi v tropih, je znan po svojem strupenem ugrizu. Tudi ugriz južnoameriškega ptičjega pajka, na primer Avicularia avicularia→ , in Theraphosa leblondi→  (ponekod mu pravijo tarantela) je strupen. Predstavnik družine Theridiidae je strupena → črna vdova (Latrodectus mactans tredecimguttatus)→  iz rodu Latrodectes, katere pik je za človeka nevaren, ker povzroči paralizo dihal. Argiopidae so velika družina, so zelo dobri tkalci, saj spredejo izredno velike mreže. V to družino spada tropski rod Nephila z vrsto Nephila clavipes→ , ki je največji pajek, ki prede mreže. Micrathena schreibersi→ , pa ima značilne trnaste izrastke na trebuhu. Tudi družina Agelenidae je večja skupina pajkov, ki poleg mrež pletejo še nekakšen tunel, v katerega se skrijejo. Pajek, ki prede lijakaste mreže po kotih je veliki hišni pajek (Tegenaria domestica)→ . Predstavniki rodu Agelea živijo v skupinah, znane pa so tudi vodne vrste, kot na primer pajek Argyroneta aquatica→ . Lycosidae so precej razširjena skupina pajkov, ki jih največkrat opazimo v gozdovih in na polju. Ne pletejo mrež temveč napadajo svoj plen. V to družino spada Lycosa tarentula→  iz južne Evrope, prav tako pa tudi precej nevarnejša južnoameriška vrsta Lycosa rapitoria→ . Zelo strupeni so pajki iz rodu Ctenus; predstavljata ga vrsti Ctenus ferus→  in Ctenus villasboasi→ . Med Thomisidae, ki jih poznamo pod imenom rakovičasti pajki zaradi značilne oblike zadka, spada okrog 16000 različnih vrst. Misumena vatia→  je splošno razširjena po Evropi. pajki skakači (Salticidae) izredno dobro vidijo in lovijo svoj plen tako, da skočijo nanj s precejšnje razdalje. Znanih je najmanj 3000 vrst, na primer vrsti Salticus sanguinolentus→  in Myrmarachne plataleoides→ . Večina predstavnikov iz družine baldahinarji (Linyphiidae) živi v hladnih arktičnih pokrajinah; med njimi tudi majhen črn pajek baldahinar, za katerega pravijo, da tistemu, ki ga zagleda, prinese bogastvo. Ta pajek ždi v živih mejah pod svojo baldahinasto mrežo obešen na nitki z glavo navzdol. pajek Loxosceles reclusa→  je strupen; njegov strup povzroča razpadanje rdečih krvnih telesc in s tem zelo hude poškodbe.

pozidni matija (Opilionidea), → suha južina ali matija.

pršice delimo na več skupin, med katerimi so nekatere tudi zajedalske. Taka vrsta je Dermanyssusgallinae, ki zajeda kokoši, in ovčji klop Ixodes ricinus→ , ki zajeda celo pse, zajce in človeka. Vrsto Dermatophagoides običajno najdemo v hišnem prahu in umazaniji, povzroča pa podobno alergijo, kakršna je na primer seneni nahod. Nekatere pršice se hranijo z rastlinami, kot na primer rdeči pajek iz družine Tetranychidae, katerega pipalke so preobražene tako, da z njimi prebode celične stene rastline in iz njih posrka vsebino. človeški srbec (Sarcoptes scabiei)→  povzroča garje; v človekovi koži rije rove in s tem povzroča močno srbenje. moknata pršica (Tyroglyphus siro)→  je škodljiva vrsta. Druge vrste pršic prenašajo razna obolenja, kot na primer predstavniki rodu Trombicula, ki prenašajo tifus. Številne vrste pršic (Acarina); Paratetranychus pilosus→ , Arrenurus globator, Piona nodata in Unionicola ypsilophora.

temačniki (Solifugae), so veliki pajkovci, ki živijo večinoma v vročih puščavah Afrike in Amerike. Telo jim pokrivajo goste dlačice, velike pipalke na glavoprsju pa so spremenjene v močne kleščice. Nekatere vrste imajo na koncu pedipalpov prisesne blazinice, s katerimi ujamejo plen in ga držijo, dokler ga ne raztrgajo s pipalkami. Njihov plen so večji termiti, celo manjši kuščarji in sesalci. Tretji par okončin je spremenjen v čutni organ ali tipalke. S preostalimi tremi pari okončin zelo hitro tekajo. Znanih je več kot 600 različnih vrst. Solifuga živi v južni Afriki, v Evropi in Aziji pa rod Galeodes, katerega predstavnik je Galeodes arabs→ . V rod Palpigradi spada le nekaj vrst, ki živijo v zmernem in tropskem podnebnem pasu. Zrastejo 2-3 mm in nimajo oči. Zadnji zadkov člen ima dolg bičast izrastek. To so nočne živali, ki se skrivajo pod kamenjem ali v jamah.