papige (Psittaciformes), red z eno samo družino Psittacidae, z več kot 300 vrstami, ki so si po videzu zelo podobne, čeprav so po velikosti zelo različne, saj so dolge od 8,4 cm pa do več kot cel meter. Povečini tropski in subtropski ptiči, imajo krepak, upognjen kljun, gibljiv mesnat jezik in plezalne noge; često so pisano obarvane, hranijo se s sadeži, semeni, žuželkami in nektarjem; spomin in asociacije visoko razvite. Nekatere vrste so povsem prilagojene življenju na tleh, taka je na primer podzemeljska papiga (Pezoporus wallicus)→  iz Avstralije in s Tasmanije. Papige so lahko zelo živahnih barv, bele, rdeče, zelene, modre, črne in številnih vmesnih odtenkov. Razširjene so v tropskih in subtropskih območjih Afrike, Južne Amerike, Azije in Avstralije. Poddružina nestorčkov (Nestorinae), ima en sam rod z dvema vrstama, ki obe živita na Novi Zelandiji: to sta kea (Nestor notabilis)→  in kaka (Nestor meridionalis)→ , ljubezniv ptič, ki se prehranjuje s sadeži in ličinkami žuželk. Psittrichasinae obsegajo eno samo vrsto, jastrebjo papigo (Psittrichas fulgidus)→  z Nove Gvineje. Je sivo modra, z rdečimi perutmi in rdečim spodnjim delom telesa. Tudi Strigopinae imajo eno samo vrsto, njihov predstavnik je sovja papiga ali kakapo (Strigops habroptilus)→  z Nove Zelandije. Cacatuinae, kakaduji, so vsi iz Avstralije m z Nove Zelandije. Njihov najpomembnejši rod je Cacatua, med katere spada tudi veliki rumeno čopasti kakadu (Cacatua galerita)→ . Prehranjuje se z raznimi lešniki. Večina predstavnikov tega rodu je belih. veliki kakadu (Probosciger aterrimus)→  je največji med kakaduji, kljun pa ima približno tako velik kot vso preostalo glavo skupaj. Samci kakadujev iz rodu Calyptorhynchus so prav tako popolnoma črni, samice pa imajo rumene proge; tak je na primer črni kakadu (Calyptorhynchus funereus)→ . Najmanjše papige pripadajo poddružini pritlikavih papig (Micropsittinae). Povprečno so dolge 10 cm, tehtajo pa 13 gramov. Edini rod je Micropsitta, ki živi na Novi Gvineji. Hranijo se s sadeži, sokom rastlin, verjetno pa tudi z glivami in žuželkami. Predstavnike poddružine → lorijev (Trichoglossinae) srečamo v Avstraliji, na Novi Zelandiji in v Polineziji. Hranijo se z nektarjem, ki ga z dolgim čopičastim jezikom srkajo iz cvetov. gorski lori (Trichoglossus haematodus)→  je običajna vrsta v Oceaniji. Poddružina Psittacinae je daleč najbolj številna izmed vseh, njeni predstavniki pa živijo v tropih. Med njimi sta rumena brustara (Ara ararauna)→  iz gozdov Južne Amerike in zlata aratinga (Aratinga guarouba)→ . Zelene papige iz rodu Amazona so med najboljšimi posnemovalci človeških glasov. Mednje spada modročela amazonka (Amazona aestiva)→ . Najboljši posnemovalec človeških glasov pa je vsekakor → siva papiga ali jako (Psittacus erithacus) iz Afrike. V to skupino sodi tudi → papigica skobčevka (Melopsittacus undulatus). Ploskorepe papige, kot je penant (Platycercus elegans)→  iz Avstralije, so zelo dobri letalci. modra kronica (Loriculus galgulatus)→  se zadržuje največ na tleh. Med Psittacinae spada tudi rod Agapornis, ki ga srečamo na Madagaskarju in v Afriki. V ta rod prištevamo črnoglavo papigico (Agapornis personata)→ .