avstralski lončarji (Grallinidae), ptiči pevci; črnobeli avstralski lončar (Grallina cyanoleuca) živi v območjih ob vodotokih → ; apostolski ptič (Struthidea cinerea) v polpuščavah Avstralije → ; gorska vrana (Corcorax melanorhamphos)→ ; hudourniški škrjanec (Grallina bruijni) z Nove Gvineje.

ameriški lončarji (Furnariidae), so med najslabše poznanimi ptiči pevci Južne Amerike, čeprav je njihova družina zelo velika: šteje oseminpetdeset rodov z 228 vrstami, ki so vse dokaj majhne. Nekatere vrste gnezdijo v luknjah v zemlji, druge pa gradijo velika kupolasta gnezda iz blata in rastlinskih ostankov, z vhodnim tunelom. Večina predstavnikov družine živi v gozdovih med Mehiko in južno Argentino. dolgorepi lončar (Sylviorthorhynchus desmursii)→  ima rep dvakrat daljši od telesa. ostrorepi lončar (Lochmias nematura)→  drži rep vedno pokonci, medtem ko se trsorepke (Cinclodes sp.) vedejo podobno kot naši povodni kosi, ki hodijo pod vodo in si iščejo hrano. navadni lončar (Furnarius rufus)→ , v Južni Ameriki živeča ptica, ki dela kupolasto gnezdo iz gline.

astrilde (Estrildidae), majhni zrnojedi ptiči pevci. Med Erythrurinae iz Avstralije spadata šilastorepa amadina (Poëphila acuticauda)→  in Gouldova amadina (Poëphila gouldiae)→ . Poznani vrsti sta tudi afriška rečna astrilda (Estrilda astrild)→  in rdečečela astrilda (Estrilda temporalis). V južni Aziji živijo munije, mednje spada rdeča munija (Estrilda amandava)→  in modrolica amadina (Erythrura trichroa)→ . Znan je tudi rod Lonchura, ki živi v jugovzhodni Aziji, Avstraliji in Afriki.

dlakavci (Pycnonotidae), ptiči pevci iz Južne Azije in Afrike. Živijo v velikih jatah, njihovo petje pa je zelo melodično. Predstavniki so rdečeuhi bilbil (Pycnonotus jococus)→ , ki živi od Indije do južne Kitajske, afriški črnooki bilbil (Pycnonotus barbatus)→  in gozdni bilbil (Phyllastrephus flavostriatus)→ , ki prav tako živi v Afriki in se hrani s hrošči; po tem se razlikuje od drugih dlakavcev, ki so sadjejedi.

drevesniki (Dendrocolaptidae), ptiči pevci, ki po zunanjosti spominjajo na žolne in plezalčke, vseh pa je okoli petdeset vrst. Kljun imajo močan, lahko je kratek in raven ali pa dolg in upognjen, kot na primer pri kosokljunih, ki sestavljajo del družine. Noge so kratke, na prstih so ostri kremplji, primerni za plezanje. So prebivalci gozdov, kjer plezajo po deblih v spiralastih zavojih, kot to delajo pri nas drevesni plezalčki. rdečekljuni kosokljun (Campyloramphus trochilirostris)→  živi v Srednji in Južni Ameriki.

drongi (Dicruridae), ptiči pevci, mednje spada zastavonoša (Dicrurus paradiseus) iz Azije → , imajo dve močno podaljšani repni peresi s pernato zastavico na koncu. Med drugimi predstavniki družine je edina vrsta iz rodu Chaetorhynchus, to je papuanski drongo (Chaetorhynchus papuensis)→  z Nove Gvineje.

gololične vrane (Callaeidae), ptiči pevci z Nove Zelandije, so vsejedi ptiči. Najbolj razširjena vrsta je kokako (Callaeus cinerea)→ , medtem ko so preživele le majhne populacije krpastega sedlarja (Creadion carunculatus)→ , huia (Heteralocha acutirostris) pa je verjetno že izumrla.

gozdni pevci (Parulidae), ptiči pevci, žužkojedi. Med 120 vrstami sta magnolijev gozdni pevec (Dendroica magnoliae)→  iz ZDA, ki prezimuje od Mehike do Paname, ter zlatoglavi cipar (Seiurus aurocapillus)→ , prav tako iz Amerike, ki dela velika kupolasta gnezda iz blata na drevesnih štorih ali na lesenih ograjah.

hostniki (Atrichornithidae), ptiči pevci, ki so doma v Avstraliji. rjavkasti hostnik (Atrichornis rufescens)→  in kričavi hostnik (Atrichornis clamosus). Za slednjega so že mislili, da je izumrl, vendar so ga leta 1960 ponovno odkrili v jugozahodni Avstraliji. Hostniki so tako veliki kot kosi, z dolgimi repi in nogami, leteti pa komaj zmorejo.

kičevci (Cotingidae), ptiči pevci, skoraj vsi prebivalci tropskih gozdov novega sveta, le dve vrsti bekard (Pachyrhamphus) živita v južnih območjih ZDA in na Karibskih otokih. Med najbolj poznane vrste spadajo skalni petelini (Rupicola rupicola)→  iz Gvajane, navadni ščitar (Cephalopterus ornatus)→  s košato perjanico in podbradkom, bradati zvonarček (Procnias averano)→ , lepa kotinga (Cotinga amabilis)→  s svojo čudovito modro barvo in pompadurska kotinga (Xipholena punicae).

laška konopeljščica (Carduelis citrinella), konopljenka, ptica pevka rumeno zelene barve → .

lirorepci (Menuridae), ptiči pevci, podobni fazanom, samci imajo lirasto oblikovani rep, ki je daljši od telesa. Samica je brez tega okraska. navadni lirorepec (Menura novaehollandiae)→  je avstralski nacionalni ptič, Albertov lirorepec (Menura alberti)→ .

listarji (Irenidae), ptiči pevci, družina šteje štirinajst vrst drevesnih ptičev, razširjenih od Indije do jugovzhodne Azije, ki živijo v gozdovih, goščavah in na vrtovih. Oglašajo se z različnimi zvonkimi klici. Vrste: navadna ajora (Aegithina tiphia)→  in navadni modrin (Irena puella)→  uprizarjajo v času gnezdenja v zraku prave predstave svatbenega razkazovanja.

medarji (Meliphagidae) ptiči pevci, ki imajo jezik na koncu razcepljen jezik, vrh jezika pa je spremenjen v ščetko, ki odlično služi za lizanje nektarja. Nekatere vrste, na primer iz rodu Philemon, so mesojede, hranijo se z žuželkami, tudi s ptiči. Predstavnik z Nove Zelandije je poe (Prosthemadera novaeseelandiae)→ , iz vzhodne Avstralije pa kričavi grbokljun (Philemon corniculatus)→ . Edini južnoafriški rod je Promerops, z dvema vrstama, ena od njiju je kapski medar (Promerops cafer)→ .

medosesi (Nectariniidae), ptiči pevci, značilni za tropsko podnebje, vendar živijo ponekod v goratih območjih; na Kilimandžaru v Afriki pridejo do višine 4000 metrov. Najbolj poznane vrste sodijo v rod Nectarinia. Med njimi sta Hesseltov medoses (Nectarinia sperata)→  in zelenoglavi medoses (Nectarinia orientalis)→  iz tropske Azije.

mravljarji (Formicariidae), ptiči pevci, ki so dobili ime po navadi nekaterih vrst, da spremljajo selitve mravelj. Živijo v tropskih gozdovih Srednje in Južne Amerike. Kljun imajo kljukast, z zobcem na konici vrhnje polovice. lisasti mravljar (Thamnophilus doliatus)→  se oglaša z raznoliko in melodično pesmijo. V nasprotju z lončarji je pri mravljarjih izražena spolna dvoličnost. Samci so bolj živahno obarvani, okrašeni s progami in lisami, medtem ko pri samicah prevladujejo rjavkasti odtenki.

muharji (Muscicapidae), ta družina je med vsemi največja, šteje okoli 1500 vrst v devetih poddružinah. V poddružino Turdinae spadajo cikovt (Turdus philomelos)→ , carar (Turdus viscivorus)→ , dreskač, večja ptica pevka s temnimi lisami po belkastem trebuhu, vinski drozg (Turdus iliacus)→ , brinovka (Turdus pilaris)→ , kos (Turdus merula)→  in komatar (Turdus torquatus)→ , vrsta drozgov, črne barve z belo progo prek prsi; živi v iglastih in macesnovih gozdovih, vse do drevesne meje. V druge rodove iste poddružine spadajo taščica (Erithacus rubecula)→ , mali slavec (Luscinia megarhynchos)→  in slegurji ter puščavci (Monticola spp.). Drugi predstavniki so pogorelček (Phoenicurus phoenicurus)→ , ki živi v gozdovih, parkih in na vrtovih, šmarnica (Phoenicurus ochruros)→ , ki se drži bolj kamnitih bivališč, in kupčar (Oenanthe oenanthe)→ , prebivalec odprtih območij. Odprt svet naseljujeta tudi prosnik (Saxicola torquata)→  in repaljščica (Saxicola rubetra)→ . V Severni Ameriki živi drozg selivec (Turdus migratorius)→ , ki je tako velik kot kos. navadni votlinski drozg (Sialia sialis)→  je prebivalec gozdov in vrtov v vzhodnih ZDA.

prave timalije (Timaliinae), so ptiči tropskega pasu starega sveta in Avstralije. Sem spada beločopasti šojar (Garrulax leucolophus)→ , ki živi od Himalaje do jugovzhodne Azije. Ena vrsta, siničji stržek (Chamaea fasciata)→  je iz Severne Amerike. Cinclosomatinae so majhna skupina iz Avstralije in z Nove Gvineje. Panurinae imajo dva rodova, eden od njiju je Panurus z brkato sinico ali bezgavko (Panurus biarmicus)→ . Polioptilinae, mušniki, so žužkojedi ptiči, ki živijo v novem svetu.

očalarji (Zosteropidae), ptiči pevci, živijo v tropskih območjih starega sveta in Avstralazije. Veliki 10 do 13 cm, imajo obroček belega perja okoli oči. Prehranjujejo se z žuželkami, sadeži in nektarjem. Najobsežnejši rod je Zosterops s 57 vrstami.

palmovci (Dulidae), ptiči pevci, edini predstavnik je palmovec (Dulus dominicus)→  s Haitija. Hrani se s sadjem in živi v velikih jatah. Do trideset parov teh ptičev lahko zgradi skupno zgradbo, ki je podobna veliki košari iz vej in jo včasih namestijo kar na vrhu palme. Vsak par ima svoj vhod in gnezdilno kamrico.

pegami (Bombycillidae), ptiči pevci, pegami in hlastači štejejo samo osem vrst, med katere spada tudi → pegam (Bombycilla garrulus)→ , kosove velikosti, živi v severni Evropi in Aziji, s perjanico na glavi in z rumeno liso na koncu repa; k nam prihaja v jatah kot redek zimski gost (invazije); cedrin pegam (Bombycilla cedrorum)→ , prav tako živi v Severni Ameriki. hlastači, vsi iz Srednje Amerike, vključujejo rodova Ptilogonys in Phainopepla. arabski pegam (Hypocolius ampelinus)→  je redka vrsta, ki živi v puščavah med Arabijo in Afganistanom.

penice starega sveta poddružina Sylvinae, šteje več kot 300 vrst in okoli trideset rodov, ki živijo skoraj vse v Evraziji in Afriki. Mnoge živijo v bližini vode, tako na primer srpična trstnica (Acrocephalus scirpaceus)→  in povodna trstnica (Acrocephalus paludicola)→ . Druge živijo v gozdovih in grmiščih, na primer črnoglavka (Sylvia atricapilla)→ , vrtna penica (Sylvia borin)→ , siva penica (Sylvia communis)→  in brolica ali mlinarček (Sylvia curruca)→ , listnice (rod Phylloscopus), so majhni zeleno sivi ptiči pevci; vrbja listnica (Phylloscopus collybita)→ , manjša, po hrbtu sivo-zelena ptica pevka; kovaček (Phylloscopus trochilus)→ , grmovščica (Phylloscopus sibilatrix)→ , ptica z žvepleno rumenim grlom, ki gnezdi na tleh. V to poddružino spadajo še krojački (Orthotomus spp.) iz južne Azije, ki »sešijejo« skupaj liste, da tako naredijo gnezdo, in pa kraljički (Regulus spp.). zastavarji (Malurinae), živijo izključno v Avstraliji, na Novi Zelandiji in na Novi Gvineji. Obsegajo petindvajset rodov s triinosemdeset vrstami. Najbolj živo obarvani so predstavniki rodu Malurus, v katerega spadata modri in pisani zastavar (Malurus cyaneus)→  in (Malurus lamberti)→ . V poddružino muharjev (Muscicapinae) spadajo vrste: sivi muhar (Muscicapa striata)→ , črnoglavi muhar (Ficedula hypoleuca)→  in belovrati muhar (Ficedula albicollis)→ . Zadnja poddružina so debeloglavi muharji (Pachycephalinae), značilni prebivalci otokov med Azijo in Avstralijo; na primer zlati žvižgač (Pachycephala pectoralis)→ .

peničarji (Vireonidae), ptiči pevci, delimo jih na tri poddružine. Vireoninae, pravi peničarji iz Severne Amerike živijo v drevesnih krošnjah. Mednje sodi belooki peničar (Vireo griseus)→ . Vireolaniinae, ameriške srakoperje, predstavlja vrsta Vireolanius melitophrys iz južne Mehike in Gvatemale. Ena od dveh vrst rodu Cyclarhis je rdečeglavi peničar (Cyclarhis gujanensis)→ , ki živi od Mehike do Argentine.

pevke (Prunellidae), imajo en sam rod, Prunella, z dvanajstimi vrstami. So srednje veliki ptiči čokatega telesa in močnih nog. Pevke se rade zadržujejo na tleh, kjer se poleti hranijo z žuželkami, pozimi pa s sadeži in semeni. V Evropi živita dve vrsti, siva pevka (Prunella modularis)→ , ki je razširjena skoraj po vsej Evropi, in planinska pevka (Prunella collaris)→ , ki živi v visokih gorah. črnogrla pevka (Prunella atrogularis)→  in gorska pevka (Prunella montanella)→  živita na severu Sovjetske zveze.

pinoža (Fringilla montifringilla), gozdna ptica pevka z zelo pisanim perjem → .

pipre (Pipridae), ptiči pevci, gozdni prebivalci novega sveta. Samice so zelenkaste, medtem ko so samci ponavadi črni, posamezne dele telesa pa imajo obarvane rdeče, belo, oranžno ali modro. Vrsti iz rodu Manacus sta na primer zlatovrata pipra (Manacus vitellinus)→  in belobrada pipra (Manacus manacus)→ . Drugi predstavnik je še lastavičja pipra (Choroxiphia caudata).

piščalarji (Cracticidae), ptiči pevci, majhna avstralska družina ptičev. Med najboljšimi pevci je črnohrbti piščalar (Gymnorhina tibicen)→ .

pite, (Pittidae), ptiči pevci, ki obsegajo šestindvajset vrst, ki vse sodijo v rod Pitta, živijo pa v tropskih gozdovih starega sveta. So zelo živahno obarvane, perje na glavi lahko prevzdigujejo. Najbolj poznani vrsti sta orjaška (Pitta caerulea)→  in granatna pita (Pitta granatina)→ , ki je ognjeno rdeča po trebuhu; krpaste pite (Philepittidae), ptiči pevci, ki so podobni pitam. Poznane so samo štiri vrste, ki spadajo v dva rodova. baržunasta krpasta pita (Philepitta castanea)→  živi v vzhodnih gozdovih Madagaskarja, kjer prhutaje od grma do grma išče jagode in sadje. nepravi medoses (Neodrepanis coruscans)→  iz zahodnih gozdov Madagaskarja je mnogo manjši, saj zraste le do 10 cm. Hrani se z nektarjem, ki ga z dolgim upognjenim kljunom sesa iz cvetov; novozelandske pite (Acanthisittidae), samo tri vrste spadajo v družino novozelandskih pit ali novozelandskih stržkov. streljač (Acanthisitta chloris)→  in grmični novozelandski stržek (Xenicus longipes)→  živita na obeh novozelandskih otokih, medtem ko živi skalni novozelandski stržek (Xenicus gilviventris)→  samo na Južnem otoku. So živahni gozdni ptiči.

plezalčki, drevesni plezalčki (Certhiidae), ptiči pevci, mednje spadata med drugimi dolgoprsti plezalček (Certhia familiaris)→  iz gozdov Severne Amerike in Evrope ter kratkoprsti plezalček (Certhia brachydactyla)→ . So majhni, sloki rjavi ptički s tankim upognjenim kljunom. Hranijo se z žuželkami, ki jih iščejo v špranjah drevesne skorje; avstralski plezalčki (Climacteridae), ptiči pevci, mednje spada šest vrst avstralskih plezalčkov. Značilni predstavnik je rjavi avstralski plezalček (Climacteris picumnus)→ .

povodni kosi (Cinclidae), ptiči pevci, štejejo štiri vrste, ki vse sodijo v rod Cinclus. Edini evropski predstavnik je povodni kos (Cinclus cinclus)→ , z belim grlom, ki živi ob bistrih potokih od severne Afrike in zahodne Azije do zahodne Evrope in Britanije. Ima nepremočljivo perje, gleda lahko tudi pod vodo, ušesa ima zavarovana z membrano, nosnice pa s pokrovcem. rjavi povodni kos (Cinclus pallasii)→  živi v srednji in severni Aziji ter na Japonskem, sivi povodni kos (Cinclus mexicanus)→  v zahodni Severni Ameriki, beloglavi povodni kos (Cinclus leucocephalus)→  pa v Andih.

repnik (Acanthis cannabina), majhna ptica pevka s kostanjevo rjavim hrbtom in sivkasto glavo → .

skalni plezalček (Tichodroma muraria), plezalček z velikimi belimi lisami po krilih in repu → .

skrivači (Rhinocryptidae), so še ena družina majhnih rjavkastih ptičev pevcev novega sveta, vendar živijo v bolj zmerno toplih območjih Srednje in Južne Amerike. Živijo na tleh, kjer med odpadlim listjem stikajo za žuželkami in njihovimi ličinkami. Njihova pesem je zvočna, vendar pa ima zanimivo značilnost, da ne moremo natančno določiti, iz katere smeri jo slišimo. Dobesedni prevod imena Rhinocryptidae je »skritonosi«, saj imajo predstavniki te družine nosnice pokrite s posebnim poklopcem, ki jih verjetno varuje pred prahom. Značilna predstavnika sta okasti tapakulo (Acropternis orthonyx)→  z Andov in sivi petelinček (Rhinocrypta lanceolata)→  iz Argentine in Paragvaja.

slegur (Monticola saxatilis), ptica pevka z rdeče rjavim repom, ki živi v skalnatih predelih → .

spodrezovalci (Phytotomidae), ptiči pevci iz zmernih regij Južne Amerike. Na robovih kljuna imajo rožene zobce, s katerimi razkosavajo plodove, popke in poganjke. Značilni predstavnik je belopasasti spodrezovalec (Phytotoma rutila)→ .

strnadi (Emberizidae), družina ptičev pevcev z navadno rjavo progastim hrbtom in rumenim, belim ali rdeče rjavim trebuhom; v svatovskem perju imajo značilno obarvano glavo. Med evropske vrste sodijo črnoglavi strnad (Emberiza melanocephala)→ , s črno glavo in rumenim grlom; rumeni strnad (Emberiza citrinella)→ , rumene barve z rjavimi progami po hrbtu; trstni strnad (Emberiza schoeniclus)→ , manjša ptica pevka z rjavo progastim hrbtom, črno glavo in grlom; vrtni strnad (Emberiza hortulana)→ , plotni strnad (Emberiza cirlus)→ , veliki strnad (Emberiza calandra)→ , skalni strnad (Emberiza cia)→ , laponski ostroglež (Calcarius lapponicus)→  z Laponske in arktičnih območij Severne Amerike, snežni strnad (Plectrophenax nivalis)→  s severa. Geospizinae, Darwinovi ščinkavci, štejejo šest rodov in živijo samo na otočju Galapagos in na Kokosovih otokih. Eden izmed rodov je Geospiza. Značilen predstavnik je talni galapagoški ščinkavec (Geospiza fortis)→ , ki ima močan kljun, pripraven za trenje semen. Dve vrsti rodu Camarhynchus, bledi galapagoški ščinkavec (Camarhynchus pallidus)→  in mangrovski galapagoški ščinkavec (Camarhynchus heliobates)→  uporabljata kaktusove bodice, da z njimi izbezata žuželke iz špranj v lubju. Za Cardinalinae, kardinale, je značilen čop perja na glavi, kot ga imata ozkokljuni kardinal (Pyrrhuloxia sinuatus)→  iz Severne Amerike in sivi kardinal (Paroaria coronata)→  iz Južne Amerike. Thraupinae, tanagre, živijo samo v Južni Ameriki. Med njimi sta sedmerobarvna tanagra (Tanagra chilensis)→  in ovratničarska tanagra (Ramphocelus sanguinolentus)→ . južnoameriška lastovičja tanagra (Tersina viridis)→  je edini član poddružine Tersinae. Poddružina Catamblyrhynchinae z enim samim predstavnikom, južnoameriškim zlatoglavim ščinkavcem (Catamblyrhynchus diadema)→ .

suknarji (Drepanididae), ptiči pevci, ki se hranijo z nektarjem. Živijo samo na Havajih, vse pa kaže, da izumirajo. Zelo redki vrsti sta rdeči suknar (Vestinaria coccinea)→  in amakihi (Viridonia virens)→ .

širokokljuni (Eurylaimidae), ptiči pevci, obsegajo nekaj gozdnih vrst, ki niso selivke. Imajo krepko telo, s kratkimi zaokroženimi perutnicami, velike oči in razmeroma kratek koničasti kljun. Predstavnik je grahasti širokokljun (Eurylaimus javanicus)→ . Značilnost družine je gnezdo hruškaste oblike, ki visi z veje drevesa in je lahko dolgo tudi dva metra.

škorčevci (Icteridae), ptiči pevci, krakači (Quiscalus spp.) ali škorčevci iz rodu Euphagus, katerega predstavlja rjasti škorčevec (Euphagus carolinus)→ . Ta gnezdi na Aljaski in v severni Kanadi, prezimuje pa v južnih območjih ZDA. Kasike (Cacicus spp.) živé od Srednje Amerike do Brazilije in se hranijo z nektarjem. Spet drugi, na primer rjavoglava oropendola (Psarocolius wagleri)→  in Montezumova oropendola (Psarocolius montezuma)→ , navadni trupial (Icterus icterus)→  in črnoprsi trupial (Icterus pectoralis)→ , so sadjejedi. Druga severna vrsta, rižev škorčevec (Dolichonyx oryzivorus)→ , se spomladi in poleti prehranjuje z žuželkami, jeseni pa s semeni. Prezimuje v Argentini. črni kravar (Molothrus ater)→  živi od Kanade do Mehike, je gnezditveni zajedalec in odlaga jajca v gnezda drugih ptičev, rjavi kravar (Molothrus badius)→ , si včasih prisvoji tuje gnezdo, nato pa skrbi tudi za jajca in mladiče bivšega lastnika. Škorčevci iz rodu Sturnella so samotarski ptiči, ki so v Severni Ameriki priljubljeni zaradi prijetnega glasu.

tirančki (Tyrannidae), ptiči pevci, so zelo obsežna družina s 345 vrstami in 116 rodovi. Nanje naletimo po vsej Ameriki, podobni pa so muharjem starega sveta. Med temi vrstami je rumeni tiranček (Pitangus sulphurantus)→ , dolg 23 cm, živi pa od južnega Teksasa do Argentine. Včasih lovi paglavce ali ribe, tako da se potaplja za njimi v plitvi vodi. Najlepši so tirančki iz rodu Muscivora, posebno še škarjerepi tiranček (Muscivora tyrannus)→ .

vange (Vangidae), družina ptičev pevcev, ki živi na Madagaskarju in je podobna srakoperjem. Nekatere od trinajstih vrst, na primer modra vanga (Leptopterus madagascarinus)→  in zelena vanga (Leptopterus viridis)→ , nabadajo svoj plen na bodice, kot to delajo srakoperji. Nekatere vange lovijo plen v zraku.

veliki kalin (Pyrrhula pyrrhula), ptica pevka s kratkim, debelim kljunom → .