dolgoprsteži (Daubentoniidae), ta družina polopic ima eno samo vrsto. To je aje-aje ali dolgoprstež (Daubentonia madagascarensis) → , dolg je 1 m, pri čemer odpade dobra polovica na rep. Velike oči z oranžno šarenico ga izdajajo za nočno žival. Hrani se največ s hrošči, ki živijo v lesu, ter z njihovimi ličinkami. Z občutljivim sluhom zazna glasove žuželk, z dolgimi prsti pa udarja po deblu, tako kot žolna. Aje-aje ima v nasprotju z drugim prvaki v vsaki čeljusti par velikih sekalcev.

indriji (Indriidae), vse štiri vrste polopic iz te družine so izraziti vegetarijanci. Verreauxev sifaka (Propithecus verreauxi) →  in venčasti sifaka (Propithecus diadema) →  sta kak meter dolga lemurja. Glava je majhna, oči pa velike. Značilna zanje je posebna jadralna membrana (pata-gium), ki je razpeta med vratom, prednjimi nogami in trupom. Med indriji srečamo največjo živečo polopico. To je indri ali babakoto (Indris indris) → , ki skupaj s kratkim, le 5 cm dolgim repom meri 95 cm. avahi ali mehkodlaki indri (Avahi laniger) →  je zadnji predstavnik družine indrijev. Ima velike oči in zelo debele prste. Ta do 35 cm dolg indri je sivkasto rjav. Košat rep je nekoliko daljši od trupa.

lemurji (Lemuridae) majhne in srednje velike, na Madagaskarju živeče polopice z velikimi očmi. Lemurje delimo na mačje makije in prave lemurje. Mačji makiji (Cheirogaleinae) so majhne nočne živali, ki se hranijo predvsem z žuželkami. Med sušno sezono, ki se na Madagaskarju ujema z obdobjem mraza, mačji makiji otrpnejo. Gre za obliko mirovanja, nekakšno poletno spanje (aestivacija). V tej poddružini srečamo šest vrst. Najmanjši je mišji maki (Microcebus murinus) → , ki zraste v dolžino komaj 13 cm. Druge vrste: Coquerelov mišji maki (Microcebus coquereli) → , valuvi ali mali mačji maki (Phaner furcifer) →  in trije pravi mačji makiji (rod Cheirogaleus): veliki mačji maki (Cheirogaleus major) → , debelorepi mačji maki (Cheirogaleus medius) →  in pritlikavi mačji maki (Cheirogaleus trichotis) → . Pravi lemurji (Lemurinae) so do 50 cm dolge polopice z dolgim (do 70 cm) repom. So bliže opicam kot pa mačji makiji. Podlasičji lemurji (rod Lepilemur) so nočne živali, ki se skrivajo po gozdovih, hranijo pa se izključno z listjem. Dolgi so do 30 cm, prav toliko pa meri tudi rep. V ta rod sodi navadni podlasičji lemur (Lepilemur mustelinus) →  in rdečerepi podlasičji lemur (Lepilemur ruficaudatus) → . Med pravimi makiji (rod Lemur) srečamo šest različnih vrst: kata ali obročkastorepi maki (Lemur catta) → , vari (Lemur variegatus) → , ki je največji, rjavi maki (Lemur fulvus) → , mongoz (Lemur mongoz) → , rdečetrebušni maki (Lemur rubriventer) →  in črni maki (Lemur macaco). Za črnega makija je značilna spolna dvoličnost, ki je izražena v barvi dlake: samci so črni, samice pa rdečkasto rjave. Pravi makiji so aktivni podnevi. V madagaskarskih ravninah živita dva polmakija (rod Hapalemur); bokombul ali sivi polmaki (Hapalemur griseus) →  je vezan na gozdove in plantaže vzdolž zahodne obale, širokonosi polmaki (Hapalemur simus) →  pa na močvirja ob vzhodni obali.

loriji in galagi (Lorisidae), so počasne nočne, na drevju živeče polopice tropskih gozdov Azije in Afrike. Roke in noge so oprijemalne, na prstih pa so ploščati nohti. vitki lori ali pretegnjenec (Loris tardigradus) → , kukang ali čokati lori (Nycticebus coucang) →  in mali čokati lori (Nycticebus pygmaeus) →  živijo v gozdovih južne Azije. V Kamerunu živi zelo redki medvedji maki ali angvangtibo (Arctocebus calabarensis) → , v pragozdovih zahodne, osrednje in vzhodne Afrike pa je splošno razširjen poto (Perodicticus potto) → . V Afriki južno od Sahare živijo galagi ali uhači. So žužkojedi ponočnjaki. Znanih je šest vrst: senegalski galago (Galago senegalensis) →  je izjemno uren in živahen, oglaša se z glasovi podobnim otrškemu joku, po tem tudi angleško ime 'bushbaby'. komba ali veliki galago (Galago crassicaudatus) →  je nestrpen samotar. S 70 cm dolžine je največji galago. Najmanjša vrsta pa je 14 cm dolg Demidov galago (Galago demidovii) →  z 18 cm dolgim repom. Druge vrste so še Allenov galago (Galago alleni) in dve vrsti galagov krempljičarjev (rod Euoticus): Euoticus elegantulus in Euoticus inustus.

nartničarji (Tarsiidae), so majhne, le 9 do 16 cm dolgi polopice, ponočnjaki z zelo velikimi očmi. Uhlji so podobni netopirskim. Najdemo jih na otokih jugovzhodne Azije, vključno s Filipini, Celebesom, Borneom in Sumatro. Na koncu prstov imajo diskaste oprijemalne ploščice (priseske), s katerimi se lahko oprijemajo površine navpičnega debla. Hranijo se z žuželkami. Najbolj poznan je celebeški nartničar (Tarsius spectrum)→  s Celebesa. zahodni nartničar (Tarsius bancanus)→  je s Sumatre in Bornea, filipinski nartničar (Tarsius syrichta)→ .

vari, vrsta napol belih, napol črnih polopic z Madagaskarja.