bleščavci (Galbulidae), so prebivalci tropske Amerike in štejejo petnajst vrst. Imajo dolg koničast kljun in bleščavo perje, ki spominja na kolibrije. Značilna predstavnika sta rdečerepi bleščavec (Galbula ruficauda)→  in rajski bleščavec (Galbula dea)→ . Prehranjujejo se z žuželkami, ki jih lovijo v letu. S pesmijo, ki je vedno melodična, označujejo svoj teritorij in z njo privabljajo samice.

leniči (Bucconidae), ptiči, ki živijo v tropski Ameriki. So bolj čokati kot bleščavci in manj bleščečih barv. belovrati lenič (Notharcus macrorhynchus) → , ena najbolj razširjenih vrst, živi od Mehike do gozdov ob Amazonki. Eden izmed drugih šestih rodov je rod Bucco, v katerega spada rdečekljuni lenič (Bucco capensis) → . V nasprotju z bleščavci se leniči oglašajo le s šibkimi, nizkimi glasovi. Gnezdo si izkopljejo v termitnjak ali kar v zemljo. nunice iz Venezuele (Monasa sp.) → , mrko obarvani in tihi ptiči, prikrijejo vhod v svoje podzemeljsko gnezdo s kupom rastlinja. Druge vrste so pritlikavčki (Nonnula sp.) →  in lastovičji lenič (Chelidoptera tenebrosa) → . Najmanjša vrsta je Micromonacha lanceolata → , ki je dolga 14 cm.

ležetrudniki, družina (Caprimulgidae) obsega 70 odstotkov vseh predstavnikov reda Caprimulgiformes, razširjeni pa so skoraj po vsem svetu, ni jih le v Avstraliji. Ne delajo gnezda, ampak znesejo jajca kar na tla. Imajo velike oči, široka usta in dolge perutnice, s katerimi spretno letajo in ponoči lovijo leteče žuželke. mali ležetrudnik (Chordeiles minor) →  živi od Srednje Amerike vse do Kanade in je večkrat aktiven tudi podnevi. ležetrudnik (Macrodipteryx vexillarius) → .

liskonožci (Phalaropodidae), ta družina pobrežnikov združuje tri vrste rodu Phalaropus. To so vodni ptiči in odlični plavalci. Evropski vrsti sta ploskokljuni (Phalaropus fulicarius) →  in ozkokljuni liskonožec (Phalaropus lobatus) → , tribarvni liskonožec (Phalaropus tricolor) →  pa gnezdi v Ameriki.

listne putke (Jacanidae) in dolgoprsti (Rostratulidae) so predstavniki pobrežnikov. listne putke močno spominjajo na mokože. S svojimi dolgimi nogami in izredno dolgimi prsti lahko hodijo po plavajočem rastlinstvu, predvsem po lokvanjih. Peruti imajo razmeroma dolge, na zapestjih pa imajo izrastke, ki so pri nekaterih vrstah kot prave ostroge. Srečamo jih v Afriki, na Madagaskarju, v Aziji, tropski Ameriki in v Avstraliji. Dobro poznana je afriška listna putka (Actophilornis africanus) → . dolgoprste predstavljata zlati dolgoprst (Rostratula bengalensis) → , ki živi v Avstraliji, Afriki in južni Aziji, in južnoameriški zlati dolgoprst (Nycticryphes semicollaris) → . S svojo barvo se učinkovito prikrivata v močvirskem rastlinju, kjer živita. Samec vali jajca in skrbi za mladiče; medtem ko samica brani svoj teritorij.

mali lastovičniki (Aegothelidae), predstavniki ležetrudnikov, imajo nesorazmerno velika usta z majhnim kljunom, ki je dobesedno skrit med togimi ščetinami. Večina jih živi na Novi Gvineji; so nočni ptiči, ki lovijo žuželke, dan pa prebijejo v drevesnih duplih. avstralski mali lastovičnik (Aegotheles cristatus) →  je videti kot majhna, dolgorepa sova.

njorke (Alcidae), družno živeče ptice iz reda pobrežnikov. Zavaljeni, srednje veliki do majhni ptiči živijo v hladnih vodah severne poloble. Največ vrst živi v Pacifiku in Beringovem morju. Največja vrsta je bila orjaška njorka ali veliki alk (Pinguinus impennis)→ , visoka 76 cm, ki pa je izumrla leta 1844, ko so na Islandu ubili zadnja dva preživela ptiča in uničili še zadnje jajce. Med najmanjše predstavnike spada 20 cm velika rakovičja njorka (Alle alle)→ , ki je eden najštevilnejših morskih ptičev severnega Atlantika in včasih gnezdi v velikanskih kolonijah. Mesta gnezdenja se med seboj razlikujejo, tako na primer navadna lumna (Uria aalge)→  uporablja ravne skalne police, mala njorka (Alca torda)→  daje prednost špranjam in luknjam pod skalnimi balvani, medtem ko mormoni, na primer čopasti mormon (Lunda cirrhata)→ , gnezdijo v luknjah. črna lumna (Cepphus grylle), golobja lumna (Cepphus columba)→  in očalasta lumna (Cepphus carbo)→  se ločijo od drugih njork po tem, da njihovo telo ni tako zravnano, in kadar počivajo, so videti bolj podobne racam. Šest vrst njorkic, kot pove že ime, spominja na miniaturne njorke. Nekaterim vrstam, na primer rogonosi njorkici (Cerorhinca monocerata)→ , ob osnovi kljuna poganjajo trakovi perja. pritlikava njorkica (Aethia pusilla)→  je verjetno najredkejša in najmanj znana vrsta iz te skupine. Gnezdi na Aleutskih otokih. pritlikave njorke so majhne, enolično sivkasto obarvane prebivalke severnega Pacifika. Ker gnezdijo na samotnih otokih, njihovo življenje še slabo poznamo, predstavnica je marmornata pritlikava njorka (Brachyramphus marmoratus)→ .

omelovci (Dicaeidae), drevesni ptiči Azije in Avstralije, ime pa so dobili po tem, ker radi, poleg nektarja, zauživajo tudi plodove tropskih vrst omel. Predstavnik te družine je rdečeprsi omelovec (Dicaeum hirundinaceum)→  iz Avstralije in z nekaterih indonezijskih otokov.

planinski tekalci (Thinocoridae) so predstavniki pobrežnikov, južnoameriški ptiči. Hranijo se s semenjem. Sem spada mali planinski tekalec (Thinocorus rumicivorus)→ .

plevica (Plegadis falcinellus), močvirska ptica z rdeče rjavim perjem in dolgim, navzdol ukrivljenim kljunom → .

rajska muholovka (Tehitrea), dolgorepa ptica s čopom, živeča v Aziji.

sabljarke (Recurvirostridae), v to družino pobrežnikov spadajo ptiči z dolgimi vitkimi nogami in kljunom, polojniki in sabljarke. rdečenogi polojnik (Himantopus himantopus)→  ima raven kljun, medtem ko imata navadna sabljarka (Recurvirostra avosetta)→ , ki gnezdi predvsem ob evropskih morskih obrežjih, ter ameriška sabljarka (Recurvirostra americana)→  ukrivljenega navzgor.

sadjejedi (Musophagidae) so drevesni ptiči, ki spadajo v red kukavičarjev, iz Afrike južno od Sahare. Poznanih je pet rodov z osemnajstimi vrstami, ki so zelo različno veliki, od velikosti goloba do 70 cm, kolikor meri veliki turako (Corythaeola cristata)→ . Predstavniki rodov Tauraco in Musophaga so bleščeče obarvani, v različnih modrih, zelenih in vijoličnih odtenkih. navadni bananojed (Musophaga violacea)→  živi v Afriki, od Gambije do Nigerije. V rod Tauraco spada deset različnih vrst, med katerimi sta Ruspolijev turako (Tauraco ruspolii)→  iz Etiopije in gvinejski turako (Tauraco persa)→  z različnimi podvrstami, med katerimi je tudi Livingstonov gvinejski turako (Tauraco persa livingstonii)→ .

senčarji (Scopidae), ta družina ptičev sodi v red močvirnikov in ima enega samega predstavnika, rjavega senčarja (Scopus umbretta)→ , na katerega naletimo v ekvatorialni Afriki. Ima dolg rep in peruti, toda razmeroma kratke noge, kljun pa je rahlo kljukast in s strani stisnjen. Na glavi ima čopko. Gnezdi na drevju, naredi gnezdo s premerom 1,5 metra. V gnezdo vodi tunel, notranjost pa premaže z muljem in govnom. Med valjenjem zbira razne okrasne predmete, kot so papir, krpe ali stare pločevinke, in jih pristavi h gnezdu.

serieme (Cariamidae), predstavniki žerjavovcev, štejejo dve vrsti, ki po svoji zunanjosti spominjata malo na žerjave in droplje, malo pa na tajnike iz afriških savan. Noge in rep imata zelo dolge, medtem ko sta vrat in glava podobna kot pri dropljah. Peruti so zaokrožene in kratke, na čelu pa imata šop kvišku štrlečih peres. seriema (Cariama cristata)→  je močno razširjena, nanjo naletimo v Braziliji, Argentini in Urugvaju. Druga vrsta je čunja (Chunga burmeisteri)→ , ki živi na severozahodu Argentine in v Paragvaju.

slapniki (red Gaviiformes, edina družina Gaviidae), izključno vodni ptiči, imajo hidrodinamično obliko, ozko glavo s koničastim kljunom, veliki so 53-100 cm; potopijo se do 60 m globoko; gnezdijo v mrzlih predelih severne poloble; zimski gosti pri nas so severni slapniki (Gavia arctica)→ , rumenokljuni ledeni slapniki (Gavia adamsii)→  in rdečegrli slapniki (Gavia stellata)→ . ledni slapnik (Gavia immer) je največji predstavnik rodu, gnezdi pa na velikih jezerih Islandije, Grenlandije in v severnih območjih Severne Amerike.

širokorepec (Eurypyga helias)→ , ki živi v vlažnih gozdovih blizu rek do 1000 metrov nadmorske višine med južno Mehiko in osrednjo Brazilijo. Nekoliko spominja na čaplje, živi pa samotarsko ali v parih. Širokorepce zlahka opazujemo, kako lovijo ribe in majhne nevretenčarje vzdolž rečnih bregov.

trogoni (Trogoniformes), ptiči, ki živijo v ekvatorialnih in tropskih območjih Južne Amerike, Afrike in jugovzhodne Azije. Edina družina, Trogonidae ali trogoni, šteje okoli štirideset vrst, ki so različno veliki, od velikosti kosa do goloba. Njihov običajni življenjski prostor je gost in zelo vlažen gozd. Skupna značilnost vseh trogonov je zgradba njihovega stopala. Prsti so razporejeni v dva para: prvi in drugi gledata nazaj, medtem ko sta tretji in četrti obrnjena naprej. Tak razpored je drugačen kot pri drugih ptičih in mu pravimo heterodaktilija. Eden najlepših predstavnikov vseh ptičev je kvecal (Pharomachrus mocino)→   iz srednjeameriških gozdov, ki prav tako pripada tej družini. V Gvatemali je to nacionalni ptič. Brez repa meri 40 cm. Samec ima na glavi nekoliko daljše razčehljano mehko perje, krovna peresa repa pa so lahko dolga do 80 cm. vijoličasti trogon (Trogon violaceus)→  si dela gnezdo v duplu, kjer so naseljene čebele; le te seveda poprej prežene. belorepi trogon (Trogon viridis)→  iz porečja Amazonke dela gnezdo v duplih odmrlih dreves, kamor vodi dolg poševen tunel. Na Antilih živita dve vrsti, kubanski (Priotelus temnurus)→  in haitski trogon (Temnotrogon roseigaster)→ . V Afriki živijo samo tri vrste trogonov, prvi dve pripadata rodu Apaloderma. trogon narina (Apaloderma narina)→  naseljuje ozemlje med Etiopijo in Južno Afriko, gololici trogon (Apaloderma aequitoriale) pa živi v Tanzaniji in Keniji ter prodira v gozdove vse do obal Indijskega oceana. Zadnji je progastorepi trogon (Heterotrogon vittatus), ki živi v gozdovih porečja Konga. V Aziji živi šest vrst trogonov, ki vse pripadajo rodu Harpactes, ognjenim trogonom. Med njimi je tudi malajski ognjeni trogon (Harpactes kasumba)→ , ki naseljuje gozdove Malaje. V tej skupini ptičev je močno izražena spolna dvoličnost. Samci imajo bleščeče barve, medtem ko so samice rjavkaste s svetlejšimi risbami.