Vrste: belooka ali kostanjeva raca (Nyroca nyroca)→ , katere samica ima na starost bele oči; zimska raca (Clangula hyemalis)→ , rjavkasta raca, ki gnezdi v tundri. Drevesne race živijo v tropskem svetu in so zastopane z osmimi vrstami rodu Dendrocygna, med katere spadata tudi žvižgava drevesna raca (Dendrocygna arcuata)→  in rumena drevesna raca (Dendrocygna bicolor)→ , ki sta na široko razširjeni v Ameriki, Afriki in Aziji. Predstavniki poddružine pravih rac, Anatinae, uživajo pretežno vodne rastline, hranijo pa se tudi na kopnem.V to skupino spadata votlinska raca (Tadorna tadorna)→  in rjasta raca (Tadorna ferruginea)→ . Večje število vrst obsega rod Anas, v katerega spadajo med drugimi tudi raca mlakarica (Anas platyrhynchos)→ , velika divja raca, z bleščečo vijoličasto liso na perutih, dolgorepka (Anas acuta)→ , divja raca z dolgimi srednjimi peresi v repu, krehlja ali kreheljc (Anas crecca)→ , reglja, regeljc (Anas querquedula)→ , žličarica (Anas clypeata)→ , konopnica (Anas strepera)→  in žvižgavka (Anas penelope)→ . Race potapljavke so sivka (Aythya ferina)→ , čopasta črnica (Aythya fuligula)→ , rjavka (Aythya marila)→  in tatarska žvižgavka (Netta rufina)→ . Izmed pravih rac je mandarinska raca ali mandarinka (Aix galericulata)→ , ki je kitajskega izvora. → gaga (Somateria mollissima)→  je znana po svojem puhu, ki je zelo cenjen. mali žagar (Mergus albellus)→ , srednji (Mergus serrator)→  in veliki žagar (Mergus merganser)→  se prehranjujejo z ribami. navadni zvonec (Bucephala clangula)→ , črna raca (Melanitta nigra)→  in beloliska (Melanitta fusca)→  so pri nas le redko ob selitvi ali na prezimovanju. čopasti žagar (Mergus cucullatus)→  pa je severnoameriška vrsta.