košar (Reptantia), rak z valjastim ali dorziventralno sploščenim trupom in močnim oklepom.

koščak (Astacus torrentium), manjši sladkovodni rak z ozkim glavoprsjem in belkastimi nogami → .

kozice (Natantia), podred rakov deseteronožcev, majhni in nežni, največ živijo v morju; navadna kozica (Crangon crangon) → , skalna kozica (Palaemon serratus) → , nekatere tudi v sladkih vodah: jamska kozica (Troglocaris schmidti) → .

langusta → rarog.

listonožci (Phyllopoda, Branchiopoda), nižji raki, ki dihajo (nekateri tudi plavajo) z listastimi nogami. Med listonožce uvrščamo breznožce, vodne bolhe, triokce in tako dalje. Najprimitivnejša skupina teh rakov so Anostraca, ki nimajo oklepa in živijo v presušnih mlakah. Naj omenimo vrsto navadnega škrgonožca Branchipus stagnalis → , ki živi v sladki vodi, medtem ko solinarski rakec Artemia salina →  živi v slanih jezerih in solinah, na primer pri nas v Sečovljah in Strunjanu. Rakci v teh stoječih vodah se včasih močno razmnožijo; z njimi se hranijo ptiči, flamingi. Med Anostraca spada tudi Polyartemia forcipata → . Med Notostraca spada nekaj vrst, za katere je značilen velik oklep. Živijo na dnu stoječih ribnikov in mlak. Vrsta triokec (Triops cancriformis) →  živi na riževih poljih. triokec lahko preživi dolgotrajne suše zaradi odpornih jajčec, ki se izvalijo takoj, ko pade dež. V dežju se ta velik rakec pojavi dobesedno iz nič. Takoj, ko se ribniki posušijo, rakci izginejo, njihova jajca pa ostanejo in ob prvem deževju, ko se ribniki napolnijo z vodo, se spet pojavijo odrasli rakci. Cikel se ponavlja ob vsakem deževju. Conchostraca živijo v sladkovodnih ribnikih; nekatere vrste, kot na primer Limnadia lenticularis → , so zelo razširjene. Cladocera pa živijo množično v jezerih, stalnih ribnikih in v rekah, kjer so glavna hrana ribam in drugim vodnim živalim na primer trdoživnjakom (Hydra sp.). Nekatere vrste živijo tudi v morju. vodna bolha (Daphnia pulex) →  je ena najpogostejših živali v ribnikih in mlakah.

račja vrečica (Sacculina carcini)→ , pod zadkom rakovice živeči zajedavec rak vitičnjak.

raki samotarci (Paguridea), deseteronožci z mehkim zadkom, ki je skrit v izpraznjeni polžji hišici. V nevarnosti se potegnejo v hišico in zapro vhod s škarjami. Nekatere vrste živé v sožitju z morskimi vetrnicami; te se pritrdijo na hišice, varujejo rake s svojimi lovkami pred napadalci in jemljejo del rakovega plena za prehrano; pri selitvi v novo hišico vzame rak samotar morsko vetrnico s seboj.

rakovice (Brachyura), raki deseteronožci, s kratkim in podvihanim zadkom, večinoma prebivalci morij; radi tečejo bočno. Vrste: navadna rakovica (Carcinus maenas)→  ob evropskih obrežjih; japonska velika rakovica (Kaempfferiai)→  je največji rak; morski pajek (Maja brachydactyla)→ .

samotarci (Eupaguridae), morski raki, ki živijo v praznih polžjih hišicah.

škamp (Nephrops norvegicus), norveški rak, večji morski rak svetlo rožnate barve z okusnim mesom → .

škrlupar, vodni členonožci, ki dihajo s škrgami in imajo dva para tipalnic; rak.

višji raki (Malacostraca), v to skupino spada najmanj 18000 različnih vrst. Telo sestavlja 20 členov, šest jih je združenih v glavo, osem v oprsje in šest v zadek. V to skupino spadajo rakovice, rarogi, jastogi, kozice, pozidni prašički in tako dalje. Ime izvira iz grškega jezika in pomeni »mehek oklep«. Najprimitivnejši predstavniki so Leptostraca, ki se jim telo na koncu zadka končuje s sedmim členom. Iz te skupine omenimo rod Nebalia z vrsto Nebalia bipes → , ki živi v plitvinah na morskih obalah širom sveta. morske bogomoljke (Hoplocarida), med katere spada en sam rod, Stomatopoda, vključuje 350 morskih vrst. Vsi so prebrisani morski plenilci, živijo pa skriti v pesku, mulju ali v skalnih razpokah. morska bogomoljka (Squilla mantis)→  se tako imenuje zato, ker je podobna bogomoljki. valilničarji ali mehkonožni raki (Peracarida) štejejo 9000 vrst. Mednje uvrščamo tudi splošno znane pozidne prašičke in postranice. Thermosbaenacea obsega le nekaj vrst. Mysidacea štejejo okoli 500 vrst, večina jih živi v morju in so planktonski organizmi. Mysis relicta →  je zelo razširjena vrsta v hladnih in zmerno toplih morjih. Je samo 2 cm dolga žival, zaradi precej prozornega telesa pa jo plenilci le slabo vidijo. Cumacea so morske živali, ki živijo v pesku ali mulju ob obalah in v deltah rek. Mednje spadata rodova Diastylis (Diastylis rathkei)→  in Eudorella. V skupino Tanaidacea pa spada okoli 250 vrst, ki običajno živijo v rovih ali cevastih luknjah, skopanih v pesku ali blatnem dnu. Predstavnike rodov Aspendes in Tanais najdemo tudi v Evropi. mokrice (Isopoda) so ena najbolj razvitih skupin rakov; mednje pa spadajo tudi pozidni prašički. Ploščato telo brez oklepa je dolgo od nekaj milimetrov do 35 cm (pri vrsti Bathynomus giganteus → , ki živi v globinah Mehiškega zaliva. Znanih je okoli 4000 vrst mokric. Sem spada tudi rod Ligia, ki živi na morskih obalah. Druga znana rodova sta Tylos in Halophiloscia. pozidnega prašička (Oniscus asellus)→ , ki je splošno razširjena evropska mokrica. V to skupino spada tudi Sphaeroma. vodni osliček (Asellus aquaticus)→  živi pri nas v sladkih vodah, v jamah pa najdemo podvrsto jamskega oslička (Asellus aquaticus cavaticus)→ . Predstavniki reda postranic (Amphipoda) so podobni isopodnim rakom po tem, da so brez oklepa, od njih pa se razlikujejo po tem, da imajo telo sploščeno bočno, ne od zgoraj navzdol. Rod Phronima, s predstavnikom Phronima sedentaria → , je morski rod, ki živi pogosto v meduzah in plaščarjih. Zanje so značilne predvsem velikanske prozorne oči. Rod Caprella, v katerega spada vrsta Caprella linearis → , ima tanko, podolgovato telo. Vzdolž morskih obal naletimo na predstavnike znanih rodov Orchestia in Talitrus. Najpogosteje se skrivajo med šopi mokre morske trave in alg. Rod Gammarus se premika s poskakovanjem. Prave rake košarje (Eucarida) delimo v svetleče kozice (Euphausiacea) in deseteronožce (Decapoda). Znanih je okoli 90 vrst svetlečih kozic, med katerimi Meganyctiphanes norvegica →  prebiva v Severnih morjih. Med deseteronožce (Decapoda) spada več kot 8500 vrst. Nekateri sistematiki jih delijo v kozice (Natantia) in rake košarje (Reptantia). Med kozice spada rod Leander in vrsti Penaeus plebejus →  in Palaemon serratus → . navadne kozice imajo manjšo čelno ost in širše ter bolj ploščato telo. Mednje spada rod Crangon. deseteronožci (Decapoda) se delijo v dolgorepce (Macrura), srednjerepce (Anomura) in kratkorepce (Brachyura). Med prve, ki imajo dolg zadek, spadajo kozice, jastog, potočni rak in tako dalje. jastog (Homarus gammarus), dalmatinsko hlap → , morski rak deseteronožec z velikimi škarjami, okoli 50 cm. Tudi dalmatinsko ime za raroga. rarog (Palinurus vulgaris), langusta → . Znano jed, ki jo imenujemo škampi, pa v resnici pripravljamo iz rakov vrste kvarnerski rak (Nephrops norvegicus)→ . Ostali so še beli rak (Parapenaeus longirostris)→ , potočni rak ali jelševec (Astacus astacus)→ , večji sladkovodni rak s širokim glavoprsjem in z dolgim repom. Med srednjerepce Anomura spadajo krtji raki in raki samotarci. Slednji naseljujejo prazne lupine mehkužcev, včasih pa podobno kot Eupagurus bernhardus →  živijo v sožitju z morskimi vetrnicami. Dardanus arrosor→  je stalen prebivalec Sredozemskega morja. porcelanski rak (Porcellana platychetes)→  je podoben rakovici, spada pa med Anomura, prav tako kot Birgus latro→ , rak, ki je prevelik, da bi še lahko naseljeval polžje lupine. Ta rak je zapustil morje in zdaj živi na kopnem v jugovzhodni Aziji. Zadnje iz te skupine so rakovice ali kratkorepci (Brachyura). Med njimi pa najdemo tudi vrste, ki so postale izključno kopenske živali. navadna rakovica (Carcinus maenas)→ , užitna rakovica iz rodu Cancer je večja in ne plava. Druge vrste, med njimi tudi plavajoča rakovica (Portunus pelagicus)→  ali Inachus dorsettensis → , pa plavajo. morski pajek (Maia squinado)→ . orjaška japonska rakovica (Macrocheira kaempferi)→  je največji členonožec na svetu, saj meri z iztegnjenimi nogami do 4 m.