Beryciformes skupina morskih rib, rodovi Beryx, Hoplopteryx in Diretmus nimajo svetilnih organov, medtem ko jih nekatere vrste, ki živijo ob obalah, imajo. Med slednjimi so predstavniki družine žmigavic (Anomalopsidae), ki imajo svetilne organe pod očmi, in bodalarke (Holocentridae), ki imajo velike oči in so živih barv, živijo pa med koralnimi grebeni. Te imajo trnaste plavuti in grobe, bodljikave luske. Nekatere imajo še velik trn na vsakem licu. Večina jih je rdeče barve z belimi, rumenimi ali črnimi lisami. Največja med njimi je velika pacifiška bodalarka (Holocentrus spiniferum) → , ki zraste do 60 cm.

Chirocentroidea, Channoidea in Esocoidea, skupina Chirocentroidea ima enega samega predstavnika, vrsto Chirocentrus dorab, ki zraste do 3 m v dolžino, živi pa v obalnih območjih Indijskega oceana. V skupino Channoidea spadajo tri družine, med njimi Channidae iz Afrike in Azije. Te mesojede ribe, dolge 10-90 cm, imajo dolgo telo, ki je na prerezu valjasto. Zaradi cevastih votlin pod škrgami lahko dihajo kisik iz zraka in zato lahko dolgo zdržijo zunaj vode. Najpomembnejši predstavnik skupine Esocoidea je → ščuka (Esox lucius). Severna območja Amerike in Sibirije naseljuje Dallia pectoralis, ki živi v stoječih vodah tundre. V skupino Esocoidea spada tudi družina umber (Umbridae).

Cyprinodontiformes najznačilnejša družina te skupine so Cyprinodontidae, katere rod Aphanius živi v zahodni Aziji in v delih Evrope in Afrike. Južnoevropska vrsta, ki živi tudi pri nas, je solinarka (Aphanius fasciatus) → , majhna, 8 cm velika riba. V jugovzhodni Aziji sta v vseh stoječih vodah razširjena rodova Aplocheilus in Oryzias. Rod Aphyosemion živi v afriških vodah, ena izmed njegovih vrst je Aphyosemion sjostedti → . Cynolebias bellotti →  odloži svoje ikre vsako posebej v luknje, ki jih izkopIje v blatno dno ribnikov, ki se poleti posušijo. Ameriška riba floridski krapič (Jordanella floridae) →  se vede drugače: samec včasih zbere ikre skupaj v jamici v blatnem dnu in jih zrači. Vrste iz rodu Fundulus slovijo po svojem zapletenem svatbenem obnašanju; pri njihovih ikrah pride do popolnega embrionalnega razvoja takoj po izvalitvi. Med akvaristi so priljubljene vrste iz rodov Lebistes in Mollienisia, na primer gupi (Lebistes reticulatus) →  in črni moli (Poecilia mollienisia) → . Spadata v družino živorodnih zobatih krapovcev (Poeciliidae). Zanimivi prebivalci akvarijev so vrste iz rodu Xiphophorus, ki jih predstavljata samec in samica vrste meček (Xiphophorus helleri) → . V družino Poeciliidae spada tudi rod Gambusia, ki se hrani z ličinkami komarjev. Tudi rod Belonesox spada med živorodne zobate krapovce, tako kot ščukasti krapič (Belonesox belizanus) → . Med drugimi družinami je še Anableptidae; vrsta štiriočka (Anableps anableps) → , katere oči so prilagojene za gledanje pod vodo in nad vodno gladino. Jamske ribe Amblyopsidae pa so slepe, na primer Amblyopsis rosae → . Živijo v podzemnih vodah v apnenčastih jamah Severne Amerike. V prostoru se orientirajo s čutili za tip, ki so raztreseni po celem telesu.

Cyprinoidea najpomembnejša skupina med Cypriniformes so Cyprinoidea, značilno zanje je, da imajo raztegljiva usta, ki jih lahko potisnejo naprej, poleg tega pa v njih nimajo zob (imajo pa jih v požiralniku). Koža je gola ali pokrita z okroglimi luskami. V družino Cyprinidae spadajo številne ameriške in evropske vrste, kot so krap, linj, mrena, globoček, klen in rdečeoka. V tej družini so tudi nekatere zanimive in znane akvarijske ribe, kot so sumatranka (Puntius tetrazona) →  iz jugovzhodne Azije in navadna cebra (Brachydanio rerio) → , ki je modro-rumeno progasta. Med zanimivimi predstavniki te družine je tudi zlata ribica (Carassius auratus) → , ki je danes najpogostejši gost akvarijev po stanovanjih in hišah. S selektivnim križanjem so razvili nešteto inačic zlatih ribic, kot so teleskopke, pajčolanke, jajčarice, levjeglavke in tako dalje Druga splošno razširjena vrsta je pisanec (Phoxinus phoxinus) → , ki živi po vsej Evropi. zlati jez, jez in klen so predstavniki rodu Leuciscus, živijo v jezerih in v počasi tekočih rekah. rdečeperka (Scardinius erythrophthalmus) → , ki živi v počasi tekočih rekah, je zelo požrešna vrsta, ki se hrani večinoma z rastlinami pa tudi z manjšimi planktonskimi nevretenčarji. ploščič (Abramis brama) →  je prebivalec jezer in počasi tekočih rek, zraste pa do 45 cm. Nekatere vrste iz rodu Barbus, na primer indijska vrsta mrene - mahseer (Tor tambroides) →  lahko zraste do 2 m. V družini Catastomidae je 80 - 100 vrst, ki žive večinoma v Severni Ameriki. Razlika med predstavniki družine Cyprinidae in Catastomidae je v tem, da slednji nimajo zob v požiralniku (pač pa eno vrsto zob v grlu), imajo pa velike mesnate ustnice in podstojna usta. činklje ali Cobitidae so družina z okoli 200 vrstami. To so manjše ribe, ki živijo pri dnu in imajo podolgovato in bočno stisnjeno telo s podstojnimi usti in tremi do šestimi pari brkov v ustnih kotih ali na spodnji ustnici. činklja (Misgurnus fossilis) → , nežica (Cobitis taenia) → , ki živi v Evropi in v Aziji, ima nad vsakim očesom kratek premičen trn. Med akvarijske vrste iz te družine spadajo rilčasta činklja (Botia macracanthus) → , progasta trnooka (Acanthophthalmus kuhlii) →  in babica (Noemacheilus barbatulus) → , jelšnica, majhna pegasta riba z brčicami.

Črevesnice (Ophidioidea) imajo dolgo, jeguljasto telo in živijo po vsem svetu v toplih in zmerno toplih morjih. Hrbtna, predrepna in repna plavut so združene v eno samo dolgo neprekinjeno plavut. Trebušne plavuti so dolge in tanke in visijo z vratu, služijo pa jim kot nekakšne tipalnice za iskanje hrane po morskem dnu. V isto skupino spadajo tudi strmorinci (Carapidae), ki prebivajo predvsem v plitvih tropskih morjih, del svojega življenja pa preživijo v telesih nevretenčarjev kot morske kumare, ostrige in zvezde, kjer se hranijo z notranjimi organi gostiteljev.
Ammodytoidea imajo le eno samo družino Ammodytidae; njene pripadnice so majhne, vitke, srebrne in podolgovate ribe, ki živijo v večjih skupinah v severnih morjih, običajno zarite v pesek na dnu.

Gadiformes, sem uvrščamo trsko (Gadus morhua) → , bergilta, vahnjo, dolgonoso in sinjo ugotico, menka, evropskega osliča in še več drugih vrst. Razen menka (Lota lota) →  so vse te ribe morske. Najpomembnejše vrste delimo v dve skupini, ki se ločita po tem, ali imata repno plavut ali sta brez nje. Ti dve skupini sta Gadoidea in Macruroidea.

Gadoidea, sem spadajo tri družine: Muraenolepidae z enim samim rodom Muraenolepis, ki ima tri vrste, vse pa živijo na južni polobli. Zanje je značilno, da imajo združene hrbtno, repno in predrepno plavut v eno samo plavut. Moridae so globokomorske trske, ki živijo v skoraj vseh oceanih. Njihov plavalni mehur sega daleč naprej, je razdeljen v dve krili, vsako pa se z vrhom dotika slušne kapsule. mora mora zraste 50 cm in živi v Atlantiku in v Sredozemskem morju. Najpomembnejše so trske (Gadidae), ki jih ločujemo po številu plavuti in po tem, ali imajo spodnji ustnici brke ali ne. trska (Gadus morhua) →  je ena najbolj razširjenih vrst v hladnih morjih severne poloble. V hladnejših vodah severne poloble je razširjena tudi vrsta Pollachinus pollachinus. Hrani se z glavonožci in z manjšimi ribami, zrastejo do 42 cm, tehtajo pa do 10 kg. vahnjo ali navadnega lupača (Melanogrammus aeglefinus) →  najdemo v severnem Atlantiku. toponosa ugotica ali francoska trska (Trisopterus luscus) → , norveška trska (Trisopterus esmarkii) →  in sinja ugotica živijo okoli Britanskega otočja. merlan ali dolgonosa ugotica (Merlangius merlangus) →  je prav tako gospodarsko pomembna riba. Zraste do 50 cm in tehta do 1 kg, živi lahko do 8 let, hrane pa ne išče po dnu kot vrsta Pollachinus pollachinus, temveč se hrani s peščenimi jeguljami, manjšimi merlani in z drugimi ribami. Najmanjši predstavnik družine trsk je pritlikava ugotica ali kapelan (Trisopterus minutus) → , ki živi ob obalah Labradorja in Velike Britanije. oslič (Merluccius merluccius) →  živi tudi v Sredozemskem morju. Odrasli osliči se hranijo pretežno s sinjimi ugoticami in drugimi ribami in doživijo okoli 20 let, zrastejo pa do 100 cm in tehtajo do 10 kg. leng (Molva molva) →  je globokomorska riba, zraste lahko do 180 cm in tehta do 32 kg. saj (Pollachius virens) →  živi v Atlantiku, doseže pa starost 10 let. Zraste do 120 cm in tehta do 16 kg. Vrsta osliča Phycis blennoides →  je globokomorska atlantska riba. V plitvem obalnem morju okoli Islanda in Finske živi vrsta Ciliata mustela → . Ob atlantskih obalah Britanskega otočja živi vrsta Rhinonemus cimbrius → . Vrsta Gaidropsarus mediterraneus →  pa živi na skalnih območjih pred jugozahodno obalo Anglije.

gruj ali ogor (Conger conger) → , jegulji podobna velika roparska morska riba, ki zraste v dolžino do 1,5 m. Gruji živijo v Sredozemskem morju in ob atlantski obali Severne Amerike. Samice imajo zelo velike jajčnike; vse ikre se razvijejo istočasno in lahko tehtajo polovico samičine teže. Ena samica lahko izloči od 3 do 8 milijonov iker.

Holostei, v to skupino spadajo kljunati ščukci in amije, so prave kostnice in so tako kot Chondrostei preživeli predstavniki primitivne skupine, ki jo poznamo večinoma po fosilnih ostankih. Predstavnika rodu sta Lepisosteus in Amia. Te ribe lahko dihajo atmosferski zrak, ker imajo temu primerno zgrajen plavalni mehur. kljunati ščukec (Lepisosteus osseus) →  zraste do 60 cm, amija (Amia calva) →  z dolgo hrbtno in zaokroženo repno plavutjo, pa le 25 cm.

jegulje (Anguilliformes), morske ribe s kačastim telesom, pokritim z redkimi luskami ali celo popolnoma brez lusk. jegulje skoraj ni mogoče zadržati v rokah, ker je njeno telo pokrito z veliko sluzi, katere naloga je, da lajša dihanje skozi kožo. Razen dveh rodov so vse vrste jegulj morske ribe. kljunate jegulje (Nemichthyidae), imajo močno potegnjeno telo in živijo na globinah čez 1000 m. Znanih je 9 vrst. Druge skupine jegulj so manj znane, morda zato, ker jih večina živi v morskih globinah. Med temi so poleg družine Simenchelyidae še družina Ophichthyidae, v katero spada tudi nekaj zajedalskih rib, družina Muraenosocidae, ki so podobne grujem, Nettastomidae, ki imajo dolg raven gobec in močne zobe, in Derichthyidae.

ježevke (Diodontidae), ribe, ki imajo pokrito s trni, so brez trebušne plavuti, zobje pa so združeni v močan kljun, ki je opazen tudi tedaj, ko so usta zaprta. Imajo kratko, čokato telo z velikimi očmi, kadar so vznemirjene, pa se napihnejo. Najbolj je razširjena vrsta ježevka ali ježarica (Diodon hystrix) → , ki je rjave barve s temnejšimi pegami, meri pa do 90 cm. Njen bližnji sorodnik je Diodon holacanthus → .

Kačjeglavke (Ophicephaloidea) iz srednje Afrike in južne Azije prav tako skrbno čuvajo svoje potomstvo. kačjeglavka (Ophicephalus punctatus) →  iz Indije zgradi skledasto gnezdo tako, da preplete stebla vodnih rastlin, potem pa varuje zarod do 50 potomcev hkrati. V podredu ščukoglavk (Luciocephaloidea) pa je ena sama vrsta: Luciocephalus pulcher →  iz Indonezije. Ima cevasta usta, ki jih iztegne, da lahko ulovi žuželke na površini vode.

kambala (Pleuronectes flesus)→ , na morskem dnu živeča ploščata riba, ki ima na koži bradavičaste izrastke.

karacinidi (Characoidea), v tej skupini so številne družine, med katere uvrščamo tudi Characidae iz Južne Amerike in Srednje Afrike, Anostomidae in Gasteropelecidae iz Amerike in Cutarinidae, ki živijo le v Afriki. Številne afriške vrste iz skupine Characoidea so plenilci; imajo ostre zobe, zrastejo pa do 1 m. Nekatere druge afriške vrste so rastlinojede. V ameriških vodah je plenilec piranja (Serrasalmus piraya) → . Ni daljša od 30 cm ima pa zelo močne čeljusti, ki so oborožene s trikotnimi in zelo ostrimi zobmi, zadržuje se v jatah s po 100 do 1000 rib skupaj. V družini Characidae je nekaj znanih manjših, vitkih južnoameriških vrst, med drugimi tudi neonka (Hyphessobrycon innesi) → , Hyphessobrycon rubrostigma →  z dolgo hrbtno plavutjo, in Thayeria obliqua → , ki je srebrno črna in plava pod kotom namesto vodoravno. Vrste iz rodu Metynnis, ki imajo bočno stisnjeno in kovinsko srebrno telo, so podobne piranjam, le da so rastlinojede. Cheirodon axelrodi →  je tribarvna rdeče-modro-zelena riba. Družino Hemiodontidae predstavlja akvarijska ribica Poecilobrycon eques → . Nekatere vrste lahko zapustijo vodo, kot na primer rod Carnegiella. Med njimi je vrsta Carnegiella strigata → , ki se lahko požene nad vodo in »poleti« na krajše razdalje, z močnimi zamahi dobro razvitih prsnih plavuti pa spušča brenčeče zvoke.

klenič (Leuciscus leuciscus) → , manjša sladkovodna riba s temno sivo liso na bokih.

kovač (Zeus faber), najbolj znan predstavnik družine (Zeiformes), ki živi tudi v Sredozemskem morju. Živi v globini do 300 m, zraste 30-40 cm, tehta pa 4-6kg. Kadar zasleduje plen, plava počasi, nato pa sunkovito izproži gobec in v hipu zagrabi svoj plen.

kresnička (Hemigrammus erythrozonus) → , riba, ki se v svetlobi rdeče svetlika.

labirintovci (Anabantidae, Anabantoidea), družina tropskih sladkovodnih rib. V dveh bočnih kostnih duplinah glave imajo dodaten dihalni organ (labirint). Med labirintovce spadajo: makropod, siamska bojna ribica. plezalka iz rodu Anabas živi v ribnikih in mlakah v Aziji in včasih za kratek čas prileze iz vode. Anabas testudineus →  tudi spada v to skupino. Predstavniki rodu Betta so zelo znane akvarijske ribice, med katere spada tudi siamska bojna ribica (Betta splendens) → . Tudi druge vrste iz rodov Trichogaster in Colisa so znane akvarijske ribe. Prsne plavuti imajo spremenjene v dolge niti, kar se lepo vidi pri bisernem nitkarju (Trichogaster leeri) → . Omeniti je treba še rajske ribice z rodom Macropodus sp., na primer (Macropodus opercularis) → , ki so jih takoj za zlatimi ribicami prinesli v Evropo.

Lampridiformes, vrsta kosica (Trachypterus trachypterus) →  je bočno stisnjena in se oži od glave proti repu. Podobna je dolgi srebrni vrvici, saj ji hrbtna plavut kot podaljšan greben teče vzdolž hrbta. jermenovka (Regalecus glesne) → , predstavnica družine jermenovk (Regalecidae), je podobne oblike, zraste pa lahko do 10 m. Plavuti so rdeče, hrbtna plavut pa, ki se vleče po celi dolžini hrbta, se tik ob glavi dvigne v obliki grebena. svetlica (Lampris regius)→  živi v toplejših vodah Atlantika v globini 100-200 m. Je velika, ploščata riba živih barv, ki lahko zraste do 1 m. Hrani se večinoma z lignji, pa tudi z raki in z ribami.

loparji (Molidae), včasih jih imenujejo mole, so dokaj nenavadni na pogled in včasih kar ogromni. → lopar ali morski mesec (Mola mola), je okrogla, bočno stisnjena riba z majhnimi usti in zobmi, ki so združeni v kljun. Kožo ima zelo žilavo. Zraste lahko do 3 m, tehta pa do 2000 kg. Te orjaške in lene pošasti rade počivajo tako, da ležé na boku na morski gladini in pustijo, da jih nosi vodni tok. Mola mola lahko odloži okoli 300 milijonov iker hkrati.

Macruroidea, v tej skupini je ena sama družina repaki (Macruridae). Telo se od glave proti repu vretenasto tanjša, rep pa je dolg in tanek. Zaradi simbiontskih svetlečih bakterij v telesu se repaki svetlikajo. Pri številnih vrstah je gobec še posebno močno razvit kot na primer pri vrsti Coelorhynchus coelorhynchus → .

makrela, skuša, vretenica, vrsta manjših, okusnih morskih rib, živé tudi v Jadranu.

Mastacembeliformes, so sladkovodne in somornične ribe. Znana je ena sama družina Mastacembelidae. Njihovo telo je podobno jeguljinemu in bočno stisnjeno. So nočni plenilci in se hranijo z mesom; običajno so podnevi zakopane v dno rek in jezer. Niso bližnji sorodniki globokomorskih vrst iz reda Notacanthiformes. Ena največjih vrst je Mastacembelus armatus → , ki lahko zraste do 75 cm.

metuljarice (Pantodontidea), živijo v rekah centralne Afrike, njihov edini predstavnik pa je vrsta Pantodon buchholzi → . To je majhna, do 10 cm velika riba, ki ima zelo velike prsne in trebušne plavuti. S temi velikimi plavutmi se metuljarica požene iz vode tudi 2 m daleč. Zelo povečane plavuti delujejo kot krila, da lahko »jadra« skozi zrak.

morska igla (Belone belone), zelenkasta, vitka morska riba s podaljšanim gobcem → .

morska lisica (Alopias vulpes), velika nevarna morska riba z mečasto podaljšano repno plavutjo → .

morska sloka (Macrorhamphosus scolopax)→ , majhna morska riba z velikimi očmi, rdečimi lisami in dvema različnima hrbtnima plavutma.

morske spake (Lophiiformes), te ribe so do popolnosti razvile način lova iz zasede. Ležijo na morskem dnu, idealno skrite v okolju zaradi rjave ali sivkaste barve telesa, in nepremično čakajo na mimoidoče žrtve. Kadar se jim mudi, pripravijo »vabo«. Vaba je nitka, ki izrašča iz prve plavutnice hrbtne plavuti, na koncu nitke pa visi mesnata odebelina, ki se lahko celo sveti in na ta način privablja majhne ribice. Ko se žrtev približa, jo morska spaka hitro zgrabi in požre. netopirjevka (Ogcocephalus vespertilio)→  je neke vrste odičar, ki lahko »ribiško palico« vpotegne v cev, kadar je ne potrebuje več; Ogcocephalus cubifrons → .

morski kokoti (Dactylopteroidea), živijo v toplih tropskih morjih. Imajo dobro razvite prsne plavuti, ki so včasih tudi zelo živo obarvane; z njimi lahko na kratke razdalje letijo po zraku tik nad morsko gladino. morski kokot ali barbastila (Dactylopterus volitans) →  živi v evropskih morjih in tudi v Jadranu.

morski lipani (Mugiloidea), živijo v jatah in brskajo za hrano po dnu. Brez problemov prenesejo različne količine soli v vodi, zato lahko prehajajo iz morja v brakične vode. Vrsto progasti cipel (Mugil cephalus) →  vzrejajo za prehrano.

morski menek (Brosme brosme), večja morska riba z veliko, široko glavo in črno obrobljenimi neparnimi plavutmi → .

morski pegazi (Pegasiformes) → , te ribe imajo samo eno družino Pegasidae in en rod Pegasus. Znanih je 5 vrst, ki živijo v toplih obalnih morskih predelih Indijskega in Tihega oceana. Po vsem telesu so pokrite s koščenimi ploščami ali obroči, razen na repu, ki je gibljiv. Glava je koničasta in se končuje z nekakšnim kljunom, pod katerim se odpirajo majhna usta. Prsne plavuti so velike, riba pa jih drži razprte vodoravno, tako da so videti kot krila. Ne zrastejo več kot 16 cm.

morsko šilo (Syngnathus acus), rdeča ali rdeče rjava morska riba z vretenastim telesom → .

mrenica, indijska mrenica (Puntius conchonius) → , akvarijska riba s sploščenim telesom in črno piko na korenu repne plavuti; mavrična mrenica (Puntius oligolepis) → , majhna akvarijska riba s pisanimi luskami.

napihovalke (Tetraodontiformes), sem spadajo ježevke, napihovalke, skrinjarice, loparji in balestre. Znanih je okoli 300 vrst. Številne vrste imajo v mišicah toksine, ki lahko človeku, ki jih použije, povzročijo zastrupitev ali celo smrt. napihovalke (Tetraodontidae), te ribe imajo golo kožo ali pokrito z drobnimi trni. Želodčna vreča je ločena od želodca, čeprav je povezana z njim. Napihovalke se lahko zelo hitro napolnijo z vodo, da so podobne nogometni žogi in jih na ta način plenilec sploh ne more zagrabiti. Vrsta Tetraodon palembangensis →  je iz jugovzhodne Azije.

odičarji (Lophiidae), te ribe živijo v toplih in zmerno toplih morjih. morski vrag (Lophius piscatorius)→ , morska riba z velikimi usti, ki privablja plen z izrastkom na šibi podobni tvorbi hrbtne plavuti. To so mehke in ohlapne ribe z veliko ploščato glavo in trakastim telesom.

orada, zlatobrov, podlanica, užitna morska riba z zelenkasto srebrnim telesom in plavutmi spreminjajočih se barv, živi tudi v Jadranu.

pisanka (Alburnus bipunctatus)→ , majhna sladkovodna riba s temnima progama vzdolž bokov.

pohra (Barbus meridionalis petenyi)→ , manjša sladkovodna riba s temnimi lisami po telesu in tipalkami ob ustni reži.

polanda (Sarda sarda)→ , skuši podobna morska riba.

praskač (Gyrinocheilus aymonieri)→ , majhna akvarijska riba, ki se hrani z algami.

raža (Raja), morska riba romboidne oblike z močnim trnastim repom → .

rdečeoka (Rutilus rutilus), manjša ploščata sladkovodna riba z rdečimi očmi → .

ribon (Pagellus erythrinus)→ , ploščata rdečkasta morska riba s temnima lisama nad prsnima plavutma.

sargasovke (Antennaridae), ribe iz skupine morskih spak: imajo hrapavo ali grudasto površino. Zelo dobro se znajo prikriti v okolju, nekatere vrste pa spreminjajo tudi barvo skladno z barvo okolja.

skakačica (Pomatomus saltator), do 1 m dolga riba z močnimi čeljustmi → .

sklenoluskavke (Chondrostei), ribe s kljunasto podaljšano glavo in trdimi, s sklenino prevlečenimi in med seboj povezanimi luskami, med katere spadajo jesetri in veslokljuni. Uvrščamo jih v skupino rib kostnic (Osteichthyes) in so njeni najprimitivnejši predstavniki. Predstavnik ene izmed skupin sklenoluskavk Acipenseridae je rod Acipenser, ki živi v Evropi, Aziji in Severni Ameriki. Najbolj znana vrsta je atlantski jeseter (Acipenser sturio) → , ker iz njegovih iker dobivajo po vsem svetu sloviti kaviar. Druga vrsta, ki jo prav tako množično lovijo zaradi iker za kaviar, je → beluga (Huso huso), ki lahko zraste do 9 m in tehta okoli 1000 kg. To je tudi ena največjih sladkovodnih rib. Jesetri imajo heterocerken rep, kar pomeni, da je zgornja krpa precej večja od spodnje, kar lepo vidimo pri vrsti jeseter lopatar (Scaphirhynchus platorhynchus)→ , ki živi v porečju Misisipija. Za veslokljuna (Polyodon spathula)→ , ki živi v vzhodnih območjih ZDA, je značilen izredno podaljšan zgornji del glave. veslokljun je sladkovodna riba. Zanimivo skupino sklenoluskavk predstavljajo afriški mnogoplavutarji (Polypterus senegalensis)→  in (Calamoichthys calabaricus)→ . Značilnost teh rib so nekakšna pljuča na trebušni strani telesa, ki so povezana s požiralnikom.

skrinjarice (Ostraciontidae), te ribe so pokrite z značilnim mozaikom koščenih plošč, ki pokriva telo kot oklep. Pri prečnem prerezu ima telo obliko peterokotnika. Pri številnih vrstah, kot na primer pri vrsti rogata skrinjarica ali četverorožka (Ostracion cornutus)→ , so nad očmi in za predrepno plavutjo trnasti izrastki kot nekakšni rogovi. Številne vrste živijo med koralnimi grebeni in se hranijo z manjšimi živalmi, koralami in mehkužci, ki jih zdrobijo z močnim kljunom. Zaradi oblike in togosti telesa zelo težko plavajo.

smrkež (Acerina schraëtser), manjša sladkovodna riba rumeno rjave barve s temnimi progami vzdolž telesa → .

sprehajalka (Periophthalmus koelreuteri), majhna tropska riba z veliko glavo in izbuljenimi očmi, ki je lahko dalj časa na kopnem → .

strmorinec (Fierasfer acus)→ , drobna, skoraj prozorna riba suličaste oblike, ki se skriva v telesu morske kumare.

Syngnathoidea, skupina rib z značilnim zelo podaljšanim gobcem in s telesom. Predstavniki družine Macrorhamphosidae so vsi morski prebivalci in imajo ovalno, podolgovato telo, ki se končuje z dolgim cevastim gobcem, predstavniki družine Aulostomidae imajo zelo dolgo telo in gobec, prav tako kot vrste iz družine čedrovk (Fistularidae), pri katerih je gobec zelo dolg, hrbtna in predrepna plavut pa močno zmanjšani. Predstavniki družine morskih britvic (Centriscidae) nimajo tako podolgovatega telesa, zato pa so zelo stisnjeni. Plavajo v navpičnem položaju: trebuh tiščijo naprej, gibajo pa se s pomočjo drobnih plavuti. Predstavniki družine Syngnathidae, kamor spadajo morski konjički in morska šila, imajo zelo majhna usta na koncu dolgega, cevastega gobca. Telo obdajajo koščeni, členasti obroči. Samci imajo na trebušni strani nekakšno vrečo, v kateri valijo ikre in potem še nekaj časa prenašajo zarod. V Sredozemskem morju živi malo morsko šilo (Syngnathus abaster)→ , v severnoevropskih morjih pa najdemo na globini 30-100 m vrsto Syngnathus acus→  in Entelurus aequoreus→ . Vrsta Syngnathus rostellatus→  živi med rastlinjem na peščenem morskem dnu ob južnih in zahodnih obalah Anglije in Irske. malo kačje šilo (Nerophis ophidion)→  je splošno razširjeno od Norveške do Severne Afrike, Nerophis lumbriciformis→  pa od Norveške do Rokavskega preliva.

šarg (Sargus rondeletti), manjša morska riba s temnimi prečnimi progami po bokih → .

trnjeva kamenica (Raja clavata), trnovka, velika ploščata morska riba s trni na hrbtu in dolgem, ozkem repu → .

upiravec (Aspro streber), vretenec, majhna sladkovodna riba z vretenastim trupom in vitkim repom → .

veliki robec (Scophthalmus maximus), v plitvem morju živeča ploščata riba z očmi na levi strani telesa → . → bokoplute

veščec (Synanceia verrucosa)→ , zelo strupena riba Indijskega in Tihega oceana, ki se zakopava do polovice telesa v morsko dno.

žabovke (Batrachoidiformes), v tem redu je ena sama družina Batrachoididae. Njeni pripadniki imajo okorno telo, široko glavo, velika usta in močne zobe. So mesojede ribe. Skoraj vse vrste se oglašajo. Nekatere srednje in južnoameriške vrste imajo strupene bodice na hrbtni plavuti in na škržnih poklopcih, če se jih dotaknemo, rade ugriznejo. prava žabovka (Opsanus tau)→  živi vzdolž vzhodne obale severne Amerike. Vrste iz rodu Porichthys imajo svetilne organe razporejene v vrsti vzdolž telesa, podobno kot gumbi na uniformah.