listoškržke (Eulamellibranchia), nekateri zoologi uvrščajo v to skupino školjk skupaj s srčankami, zevami in živimi svedri tudi ostrige. Skupino delimo v Schizodonta, Heterodonta, Adapedonta in Anomalodesmata. To so večinoma prosto živeče školjke ali pa rijejo v pesku ali mulju. Večina predstavnikov skupine Trigoniacea, ki jih uvrščamo med Schizodonta, je fosilnih, nekaj pa je še živečih, na primer Neotrigonia, ki živi v sladkovodnih jezerih in rekah Avstralije. Unionacea so zelo velika skupina sladkovodnih školjk, med katere spadata tudi pogosti evropski vrsti slikarski škržek (Unio pictorum) →  in jezerska brezzobka (Anodonta cygnea)→  → sladkovodne bisernice, ter zelo redka sladkovodna vrsta Margaritifera margaritifera → , znana pod imenom potočna bisernica, ker so v njej včasih biseri. Skupina Heterodonta šteje 9500 različnih vrst. Skupino delimo v več podskupin. V skupino Astortoidea spada nekaj vrst, ki naseljujejo hladne morske globine evropskih morij, kot na primer vrsta Astarte sulcata → . srčanke (Cardidae) imajo debelo in okroglo lupino. Predstavniki skupine Sphaeriocea, ki naseljujejo sladke in somornične vode, na neki način valijo svoja jajčeca. To so majhne, brezbarvne školjke, običajno manjše od centimetra in so zelo razširjene. lečanka (Sphaerium corneum) je splošno razširjena vrsta v Evraziji, grašec (Pisidium casertanum) →  pa v evropskih in britanskih vodah. V skupino Glossoidea spada školjka Glossus humanus → . V skupino Arctoidea pa uvrščamo vrsto Arctica islandica → . Večina predstavnikov skupine Lucinacea živi v rovih, ki jih skopljejo v peščeno ali muljasto morsko dno tropskih morij. Vrsta Loripes lacteus →  pa živi v morjih zmernega podnebnega pasu in tudi v Sredozemskem morju. srčanke imajo na lupinah včasih zelo izrazita radialna rebra, kot na primer rebrasta srčanka (Cardium costatum) → , ki živi v morju ob zahodno afriških obalah. Včasih so ta rebra opremljena z bodicami, na primer pri bodičasti srčanki (Cardium aculeatum) → . Lupina srčanke Corculum cordissa → , ki živi v Indijskem in Tihem oceanu, ni sploščena bočno, ampak z vrha in s spodnje strani, tako da ima le približno obliko srca. Med drugimi skupinami so znane še Acanthocardia, Laevicardium in Nemocardium. Družina Tridacnidae zajema školjke velikanke, ki živijo v koralnih grebenih Tihega in Indijskega oceana. So sorodnice srčank (Cardiacea), vendar pa so se prilagodile življenju na dnu. Mednje spada orjaška zeva (Tridacna gigas) → , ki lahko zraste do 130 cm v dolžino in tehta do 250 kg. ladinke ali venerice (Veneracea) so velika skupina školjk; približno 2500 vrst spada samo v podskupino Venericardia. Večina živi zarita v peščeno ali muljasto morsko dno. Rodovi te skupine so Venus, Chione, Mercenaria, Pitar, Cyclina in Callanaitis. Skupina Tellinacea šteje približno 350 vrst, ki podobno kot srčanke živijo v pesku ali mulju na morskem dnu. Adapedonta so se prilagodile na to, da živijo zakopane zelo globoko v morskem dnu in se ne premikajo. Plašč je največkrat zrasel skupaj, sklep pa je zelo slaboten in brez zobcev. Lupina je tanka in zelo krhka. nožičarke (Solenacea) imajo dolgo, ravno lupino v obliki britve. Oblika lupine jim omogoča hitro zakopavanje skozi peščene plasti. V evropskih morjih sta pogosti vrsti Ensis ensis →  in velika nožičarka (Ensis siliqua) → . Školjke iz skupine Mactracea, mednje spada tudi Lutraria elliptica → , kopljejo rove v pesek ob obalah od Norveške do Senegala. Med Adesmacea spadajo tudi kamenovrti, ki vrtajo rove v mehkejše kamnine ali trdo ilovico, in dve skupini, ki vrtata rove v les. Ena izmed njih je družina živi svedri (Teredinidae). Teredo navalis →  in Teredo utriculus imata zelo velik sifon in majhno telo, lupina pa jima služi samo za vrtanje rovov. Med kamenovrte spadata tudi datljevka (Pholas dactylus) → , ki živi v evropskih morjih, in Cyrtopleura costata → , ki živi ob atlantski obali Srednje Amerike.

morski datelj ali prstak (Lithophaga lithophaga), dateljnu podobna školjka, ki si vrta rove v kamen → .

noetova barčica (Arca noae), užitna školjka plitvih morij → .

Protobranchia, so najprimitivnejše školjke. orešnica (Nucula) ima škrge le za dihanje. Lovke, ki molijo izpod lupine, zbirajo hrano po podlagi in jo usmerjajo proti paru čutnih organov (ustnim papilam), ki so na obeh straneh noge. Pri predstavnikih rodu Nuculana (Nuculana acinacea)→ , Yoldia in Malletia priteka voda v plaščevo votlino in odteka iz nje na zadnjem koncu, kar školjkam omogoča, da se zarijejo globoko v blato.

zrasloškržke (Septibranchia), v tej skupini so školjke, ki nimajo pravih škrg in niso večje od 2 cm. Škrge sta nadomestili mišičasti pregradi ali septuma s špranjami, skozi kateri žival kot skozi nekakšno sito črpa vodo v plaščevo votlino. Zrasloškržke živijo zelo globoko v morju, hranijo pa se z manjšimi mnogoščetinci in raki z morskega dna. Njihovi podskupini sta Euciroa (npr. Euciroa teremachi), ki živi v Indijskem in Tihem oceanu, in Cuspidaria (npr. Cuspidaria cuspidata)→ , katere predstavnike najdemo tudi v evropskih morjih.