Predzgodovina. (→ nacionalsocializem, → fašizem) Hitler, opogumljen z → münchenskim sporazumom, zahteval 21. 3. 1939 vrnitev Gdanska in eksteritorialne prometne poti skozi poljski koridor, za povračilo naj bi priznal nemško-poljske meje; Poljska predlog 26. 3. ostro zavrnila, Velika Britanija in Francija sta ji zagotovili pomoč ob morebitnem nemškem napadu. 22. 5. sklenil Hitler zvezo z Italijo, 23. 8. podpisal s Sovjetsko zvezo pogodbo o nenapadanju. Poljski ukrepi proti petokolonaškim volksdeutscherjem in v zvezi z Gdanskom bili dobrodošel povod za vojno, Nemčija napadla 1. 9. Italijansko posredovanje 2. 9. ni uspelo. 3. 9. Velika Britanija in Francija po kratkoročnih ultimatih napovedali rajhu vojno. Italija ostala nevtralna.

pohod na Poljsko, 1939. Dve nemški armadi iz Zgornje Šlezije in mejnih pokrajin udarili proti Varšavi. Njuni notranji krili med Vislo in Varto uničili Poljake (7.-19. 9.); njuni zunanji krili napredovali iz Slovaške in iz Vzhodne Prusije, srečali sta se pri Włodawi. Kapitulacija Varšave 27. 9. končala pohod. 17. 9. vkorakale v Poljsko tudi sovjetske čete in se glede na dogovor pomikale do Nareva, Buga in Sana. Gdansk, koridor in pokrajina ob Varti bili priključeni rajhu, preostala Poljska pa podrejena nemškemu generalnemu guvernerju.

vojna na severu, jesen 1939/pomlad 1940. Zaradi sovjetskih ozemeljskih zahtev, v katere Finska ni privolila, sta se 30. 11. 1939 Finska in Sovjetska zveza zapletli v vojno. Mir sklenjen 12. 3. 1940 s finskimi teritorialnimi izgubami. - Nameravano utrditev zaveznikov v norveških pristaniščih, da bi preprečili nemške transporte švedske rude čez Narvik, 9. 4. prehitel Hitler z izkrcanjem na Norveškem in z zasedbo Danske. Nemci s pohodom na Bergen in Trondheim strli norveški odpor in prisilili zavezniške čete v Andalsnesu in Namsosu v začetku maja k umiku. Norveška vlada in kralj emigrirala v Anglijo, na Norveškem postavljen komisar rajha in Quislingova vlada.

pohod na zahod, 1940. 10. 5. Nemčija napadla Francijo, obšla utrjeno Maginotovo linijo in vdrla prek Nizozemske in Belgije. Nizozemska kapitulirala v 4 dneh. Francoska armada, ki se 13. 5. pri Sedanu postavila po robu nemški tankovski armadi, bila premagana. Nemčiji bila odprta pot do atlantske obale. Belgija kapitulirala 28. 5. Britanske čete, ki so pomagale Francozom, so se prek Dunkerqua vrnile v Britanijo. Francozi na Sommi in Aisni poskušali še zadnjo obrambo, pa niso uspeli. 14. 6. Nemci zavzeli Pariz in do 19. 6. vso Francijo do Loare in atlantsko obalo do Bordeauxa; 22. 6. francoska vlada zaprosila za premirje. 24. 6. Francija kapitulirala tudi pred Italijo, ki je napadla 10. 6. in zavzela Savojo in še del jugovzhodne Francije. 25. 6. nova francoska vlada maršala Pétaina v Vichyju podpisala mir. Nizozemska dobila nemškega državnega komisarja, Belgija pa vojaško upravo. Centralni jugozahodni del Francije in francoske kolonije ostale pod oblastjo vichyjske kolaboracionistične vlade.

do pomladi 1941. Po zlomu Francije Hitler upal na sporazum z Veliko Britanijo, vendar zaman; 16. 7. 1940 ukazal priprave za izkrcavanje v Angliji, med drugim bi morali Nemci predvsem uničiti angleško letalstvo. Toda obsežni napadi nemškega letalstva (od 8. 8.) na južna angleška letališča, industrijske kraje, pristanišča in od 6. 9. na London niso dosegli namena. Zato Hitler 12. 10. ukazal začetek izkrcevalnih priprav. Najprej hotel napasti Gibraltar, ker pa Španija in vichyjska Francija nista hoteli sodelovati, moral od načrta odstopiti. Japonska 27. 9. pristopila k osi Rim-Berlin. Italijani iz Libije 12. 9. vdrli v Egipt; britanski protinapad pa jih odbil do Tripolitanije. Nemški Afriški korpus pod Rommlom, ki je prišel na pomoč, skupaj s hitrimi italijanskimi četami spet osvojil (24. 3.-13. 4.) vso Cirenajko razen Tobruka. Italijanska Vzhodna Afrika maja podlegla britanski premoči. - Medtem vojna posegla na Balkan. - Sovjetska zveza do junija 1940 priključila baltske države in prisilila Romunijo, da ji odstopila Besarabijo. Romunija (pod generalom Antonescom) po razsodbi sil osi 30. 8. vrnila Transilvanijo Madžarom in Južno Dobrudžo Bolgariji, novembra pa pristopila k trojnemu paktu. Italijanski napad iz Albanije na Grčijo 28. 10. se popolnoma ponesrečil, britanske zračne sile pa dobile oporišče na grškem ozemlju. Hitler zato po pristopu Bolgarije k trojnemu paktu zbral tam močne zračne sile za napad na Grčijo, odločil se istočasno napasti Jugoslavijo, ker je njen pristop k trojnemu paktu (25. 3.) zaradi beograjskega vojaškega puča 27. 3. propadel. Napad na Jugoslavijo se začel 6. 4. z vdorom v Makedonijo (sodelovale tudi Italija, Madžarska, Bolgarija), končal se 18. 4. s kapitulacijo Jugoslavije. 4 dni pozneje kapitulirali še Grki in se umaknili iz Makedonije in Albanije na Janino; večji del britanskega ekspedicijskega korpusa se umaknil na Kreto. Zasedbi Aten 27. 4., Peloponeza in Egejskih otokov sledilo osvajanje Krete. Jugoslavija razpadla, v Grčiji postavljena vojaška uprava (→ NOB v Jugoslaviji).

vojna na vzhodu do pomladi 1943. Konec julija 1940 si Hitler, ko je zdvomil o izvedljivosti izkrcanja v Angliji, zamislil uničenje Sovjetske zveze kot možnega bodočega nasprotnika. Novembra postavljene sovjetske zahteve po svobodnem delovanju na Finskem in vključitvi Bolgarije v ruske interesne sfere ga v tem še okrepile. 18. 12. izdano osnovno napotilo za napad, planiran za maj 1941, ki pa se zaradi balkanske vojne lahko začel šele 22. 6. Sodelovale Romunija, Slovaška, Finska, Italija in Madžarska. Formirane 3 vojaške skupine; južno od Pripjatskega močvirja udarila vojaška skupina Jug na Kijev-Vinico in iz Moldavije čez Dnester, uničila v začetku avgusta pri Umanu močne sovjetske sile in do 25. 8. zasedla ves dneprski lok. Vojaška skupina Sredina razbila številne sovjetske korpuse severno od Pripjata v obroču pri Białystoku in Minsku (do 9. 7.), okoli Smolenska (do 5. 8.) in pri Gomlu (do 19. 8.). Vojaška skupina Sever je z napadom iz Vzhodne Prusije osvojila do 8. 8. Baltik in po zavzetju Novgoroda in Narve (17. 8.) obkolila Leningrad, v začetku septembra Finci prodirali v Karelijo in skupaj z nemškimi četami proti murmanski železnici. Ko so bile septembra uničene sovjetske armade, ki so branile dneprski lok na obeh straneh Kijeva, je skupina Jug udarila na Donec in zavzela 24. 10. Harkov, 21. 11. Rostov. Krim bil v nemških rokah od 15. 11., Sevastopol pa obkoljen. Vojaška skupina Sredina razbila v bitkah v obroču pri Brjansku in Vjazmi (2.-20. 10.) sovjetski center, novembra prodrla še čez Kursk in Tulo do 80 km zahodno in severno od Moskve, potem bila njena moč izčrpana; sovjetski protinapad 5. 12. jo prisilil do črte Kursk-Ržev in od tod prodrl 150 km široko in 200 km globoko fronto. Na jugu Sovjeti zavzeli Rostov in polotok Kerč, na severu pa globoko prodrli na obeh straneh Ilmenskega jezera. Po daljšem premirju hotel Hitler 1942 zavzeti Stalingrad in kavkaško naftno področje. Začetek ofenzive po ponovnem zavzetju Kerča in Sevastopola (2. 6.-1. 7.) 28. 6. s sunkom proti Donu, ki so ga 24. 7. dosegli na črti Voronež-Rostov. Napredovanje na Kavkazu se ustavilo na njegovih severnih pobočjih in pred Groznim konec avgusta. V Stalingradu od 12. 9. Paulusova armada bíla najhujši boj. Na obeh straneh priključene romunske armade 19./20. 11. pregazil velik sovjetski napad, Paulusova armada bila obkoljena (kapitulirala 31. 1. in 2. 2. 1943). Medtem Sovjeti 12.-14. 1. predrli donsko fronto in dosegli Donec, januarja in februarja zavzeli Voronež, Kursk, Harkov. Njihovo napredovanje proti jugu odbito, 15. 3. Nemci ponovno zavzeli Harkov. S Kavkaza se Nemci januarja vrnili na območje vzhodno od Kerča.

vstop ZDA v vojno, boji v Severni Afriki in Italiji do jeseni 1944. Vstop ZDA v vojno izzval japonski napad na Pearl Harbor 7. 12. 1941 in vojna napoved osi 11. 12.; učinkoval najprej le v zračni vojni. Britanske ofenzive proti nemškim tovarnam orožja in velemestom od marca 1942 se od poletja udeleževalo tudi vojno letalstvo ZDA. Zaradi sovjetskega pritiska so se Angleži 19. 8. poskušali izkrcati pri Dieppu, vendar so jih Nemci zavrnili. - V Severni Afriki britanski napad novembra 1941 prisilil Rommla k umiku v Tripolitanijo, januarja 1942 prodrl v Cirenajko, junija (po zavzetju Tobruka) pa do El Alameina. Po neuspešnem napadu na tamkajšnjo britansko postojanko se moral novembra spet umakniti v Tripolitanijo. 8. 11. so se ameriške in britanske čete pod generalom Eisenhowrom izkrcale v Maroku in Alžiriji, francoske posadke so se jim po kratkem odporu pridružile. Hitler novembra ukazal zavzeti ostanek Francije in razorožiti francosko vojsko. Sredi novembra so se zavezniki, ki so prodrli v Tunizijo, ustavili pred nemško-italijanskimi postojankami. Rommel se decembra/januarja umaknil pred britansko premočjo v južno Tunizijo, maja 1943 so čete osi na tem bojišču kapitulirale. 10. 7. so se zavezniki izkrcali na Siciliji, 25. 7. padel Mussolini, novi italijanski ministrski predsednik Badoglio 3. 9. podpisal kapitulacijo (objavljena 8. 9.) in 13. 10. napovedal rajhu vojno. Nemci 10. 9. zavzeli Rim. Mussolini, ki so ga Nemci rešili ujetništva, oklical v Severni Italiji tako imenovano salojsko republiko. Zavezniki se septembra izkrcali pri Reggiu di Calabria, Salernu in Tarantu in do konca leta zavzeli vso Južno Italijo, Sardinijo in Korziko, toda nemško fronto na Gariglianu in pri Monte Cassinu predrli šele sredi maja; Rim zavzeli 4. 6., nato do septembra še Piso, Firence in Rimini.

nemški umik na vzhodu do poletja 1944. Poleti 1943 Hitler usmeril operativne rezerve pri vojaški skupini Sredina proti sovjetskemu frontnemu loku okoli Kurska. Napad se začel 5. 7., Nemci doživeli hud poraz. Avgusta začeli Sovjeti veliko ofenzivo proti vojaškima skupinama Jug in Sredina in ju septembra prisilili k umiku za Dneper in črto Gomel-Vitebsk, oktobra zavzeli dneprski lok (Kremenčug-Nikopol) in zaprli pot Nemcem na Krimu, 6. 11. osvojili Kijev, 25. 11. Gomel, v začetku januarja 1944 Žitomir, nekdanjo sovjetsko-poljsko mejo dosegli 15. 2. pri Rovnu. Na jugu so se morali Nemci konec februarja umakniti do Buga, 20. 3. Sovjeti dosegli Vinico, 28. 3. pa Prut (istega dne padel Nikolajev, 10. 4. Odesa, 15. 4. Tarnopol). Na črti Stanislav-Kovelj se sovjetska ofenziva ustavila. Nemško-romunske čete na Krimu podlegle v Sevastopolu 9. 5. Vojaška skupina Sever morala januarja zapustiti leningrajsko fronto in se februarja umakniti za Narvo v Pskov.

invazija na zahodu in uničenje nemške vzhodne fronte 1944. Od junija 1943 so se stopnjevali zavezniški zračni napadi na rajh do največje mere. Raketno orožje »V«, ki so ga Nemci uporabljali od 12. 6. 1944 proti Veliki Britaniji, ni imelo odločujočega učinka. 6. 6. 1944 (dan D) so se v zalivu Sene pri Caenu izkrcale močne britansko-ameriške sile, postavile mostišče in zasedle polotok Cotentin s Cherbourgom, prodrle 1. 8. v Bretanjo in 20. 8. dosegle Seno na obeh straneh Pariza, nemška posadka kapitulirala 25. 8. Po prehodu čez Seno (30. 8.) zavezniki s pridruženo armadno skupino, ki se izkrcala 15. 8. vzhodno od Toulona in prodirala po dolini Rone, osvojili septembra vso vzhodno in severno Francijo, Belgijo in Južno Holandijo, zavzeli Aachen (21. 10.) in Alzacijo-Loreno (22.-27. 11.). 23. 6. Sovjeti ponovno začeli ofenzivo med Pripjatom in Dvino in razbili skupino Sredina, 16. 7. pa tudi skupino Jug ter prodirali na Baltik in do Nareva, Visle in Sana. Na jugu Romuni po padcu Iaşija (22. 8.) boj opustili, Bolgarija septembra (ko je Rdeča armada zavzela Sofijo) prestopila k Sovjetom. Ti prodrli čez Karpate na Madžarsko in konec oktobra čez Tiso pred Budimpešto, 20. 10. skupaj z jugoslovansko armado osvobodili Beograd. Nemške sile na Balkanu zapustile Grčijo in se umaknile čez Savo. - Na severu Finci 19. 9. sklenili s Sovjeti premirje in prisilili nemške sile k umiku na Norveško. Vojaška skupina Sever se oktobra umaknila iz Estonije v Kursko pokrajino, toda tam so jo zajeli.

zlom nacistične Nemčije. Z ofenzivo na zahodu Hitler še zadnji čas poskusil spremeniti usodo. Toda sprva uspešen napad (16. 12. v Ardenih) se kmalu ustavil. V protinapadu 15. 2.- 26. 3. 1945 dobili zavezniki Ren in ozemlje pri Remagenu, Oppenheimu in Wormsu; napad se od tam prenesel v srce Nemčije in konec marca privedel do zloma zahodne fronte. Britanci dosegli 20. 4. Labo pri Hamburgu, 2. 5. Lübeck. Američani bili 11. 4. pri Magdeburgu, 25. pri Torgauu na Labi, prodrli skozi Turinški gozd in Bavarsko do Plzna, Linza, Salzburga in Brennerja. Francozi zasedli Württemberg in Vorarlberg. V Severni Italiji Nemci po padcu Bologne (21. 4.) in zlomu apeninske fronte 2. 5. prenehali z bojem. - Sovjeti januarja prodrli čez Vislo in San, zasedli 17. 1. Varšavo, 19. 1. Krakov, 1. 3. Poznanj, 13. 3. prišli na Odro in dosegli Szczecin in Gdansk (30. 3.). V Prusiji so se nemške čete umaknile v Königsberg (Kaliningrad) in 9. 4. kapitulirale. Po zavzetju Budimpešte (13. 2.) Sovjeti napredovali do Dunaja, ki padel 13. 4., na severu pa zavzeli Vroclav; od tam in od Odre prodrli do Berlina, ki ga obkolili 25. 4., 2. 5. pa zavzeli. Glede na jaltske dogovore (4.-11. 2.) so se ustavili na Labi. Hitler 30. 4. napravil samomor. Nemška vojska podpisala brezpogojno kapitulacijo 7. 5. v Reimsu, 8. 5. v Berlinu, veljati je začela 9. 5. ob 0.01.

tihomorsko vojno prizorišče. 7. 7. 1937 izbruhnila vojna med Japonsko in Kitajsko. Japonske sile osvojile velik del vzhodne Kitajske (Nanjing decembra 1937, Kanton oktobra 1938), 1939 se fronta ustalila. 27. 9. 1940 Japonska sklenila z Nemčijo in Italijo trojni pakt. Potem ko si s pogodbo o nevtralnosti s Sovjetsko zvezo (13. 4. 1941) zavarovala hrbet, je po dogovoru z vichyjsko Francijo maja 1941 zasedla Indokino, decembra pa Tajsko. 7. 12. 1941 začela sovražnosti proti ZDA z zračnim napadom na ameriško tihomorsko floto v Pearl Harborju. Naslednji dan ZDA in Velika Britanija napovedali Japonski vojno. Do maja 1942 Japonci osvojili Filipine, Indonezijo, Hongkong, Singapur, Burmo in Salomonove otoke. Avgusta 1942 zavezniki pod generalom MacArthurjem prevzeli pobudo (začetek protiofenzive pri Salomonovih otokih). Do poletja 1945 zavezniške sile odvzele Japoncem v kombiniranih morsko-zračno-kopenskih operacijah vse posesti na Tihem oceanu. Po sovjetski odpovedi pogodbe o nevtralnosti in vojni napovedi Japonski (8. 8. 1945) sovjetske čete vkorakale v Mandžurijo in Korejo in zavzele Južni Sahalin in Kurile. Atomski bombi, ki so ju Američani 6. in 9. 8. 1945 vrgli na Hirošimo in Nagasaki, sta zlomili japonski odpor. Kapitulacija podpisana 2. 9. 1945.