Mati ga je vzgajala pri njegovem dedu → Piteju v Trojzenu in o svojem rojstvu ni vedel ničesar. Egej je bil namreč zapustil Ajtro in ji ukazal, naj otroku, ki se bo rodil, ne pove ničesar, da ne bo mogel dvigniti skale, pod katero je položil svoje sandale in meč. Tezej je torej odrasel, ne da bi vedel, da je sin kralja, že v rani mladosti pa je dokazal izreden pogum in hladnokrvnost; → Herakles, ki se je prišel odpočit na Pitejev dvor, je malomarno vrgel na tla levjo kožo, v katero je bil odet; tedaj so vsi služabniki in gostje prestrašeni zbežali; le Tezej je ostal na svojem mestu, izdrl meč in hotel razsekati leva. Ko mu je bilo šestnajst let, ga je Ajtra peljala k skali; mladi junak jo je vzdignil in odkril trofeji, ki ju je bil tja skril Egej. Brž se je odločil, da gre za očetom. Ker pa so pokrajino, čez katero je moral, strahovale pošasti in roparji, sta mu mati in ded svetovala, naj odpluje po morju. Tezej pa se ni zmenil za te nasvete in se je odpravil v Atene po kopnem s trdnim namenom, da vsem Atičanom dokaže, da je res kraljevi sin. Spotoma je pobil → Perifeta, → Skirona, → Sinisa, velikansko svinjo, ki je pustošila po deželi, → Prokrusta in Kerkiona; preden je prispel v Atene, se je očistil vseh teh umorov v reki Kefisu. Atenam je tedaj vladal Egej, toda v resnici je imela oblast čarovnica → Medeja, ki se je bila omožila s kraljem in je vplivala na njegove odločitve. Medeja je takoj ugotovila, kdo je Tezej, in nagovorila Egeja, naj zastrupi tega tujca, ki bi se utegnil polastiti prestola. Tezeja so sprejeli s hlinjenimi častmi in med obedom se je dal prepoznati očetu, tako da je izdrl njegov meč in odrezal kos mesa.

Ko je Egej spet postal kralj v vsej svoji moči, saj je videl, da je s Tezejem trajnost oblasti končno zagotovljena, je odslovil Medejo in jo izgnal iz palače.

Toda Palantidi, sinovi Egejevega brata → Palanta 4), ki so mislili, da kralj nikoli ne bo imel potomcev, in upali, da bodo nekoč zavladali Atenam, so se zarotili proti Tezeju. Junaku se je posrečilo, da jih je premagal in pobil. Zaradi teh zločinov so ga za leto dni izgnali iz mesta. Toda Atene so ga potrebovale, da jih reši strašnega davka, ki jim ga je naložil kretski kralj → Minos: vsakih sedem let so morali na otok poslati sedem mladenk in sedem mladeničev, da jih bo požrl → Minotaver. Tezej je takoj sklenil rešiti domovino te krvave dajatve in je odplul z žrtvami. Po prihodu na Kreto je zapeljal → Ariadno, eno od Minosovih hčera, in mladenka mu je dala klobčič, s katerim je našel pot iz labirinta, v katerem je s pestmi ubil spečega Minotavra. Po tem junaštvu je ugrabil Ariadno in se odpravil v Atene. Med vrnitvijo pa je zapustil Ariadno na otoku Naksosu, gotovo na ukaz → Dioniza, ki se je hotel oženiti s to mladenko. Tezej, ki je bil žalosten zaradi ločitve, toda ponosen na svoja junaška dela, je pozabil razpeti belo jadro, kakor mu je bil naročil oče pred odhodom. Ko je Egej zagledal na ladji črna jadra, je mislil, da je njegov sin mrtev; iz obupa se je vrgel v morje. Tezej je postal dobrohoten kralj in velik državnik. Združil je atiška mesteca in zagotovil trdnost Aten. Uvedel je velike praznike, panatenaje, in istmiške igre → Pozejdonu na čast. Razglasil je zakone, ki niso bili posebno naklonjeni bogatim in aristokratom. Toda njegovih junaštev še ni bilo konec. Z lapitskim kraljem → Pejritoom, enim svojih najzvestejših prijateljev, je spremljal Argonavte, ki so šli po zlato runo, sodeloval pri lovu na kalidonskega merjasca in s svojo iznajdljivostjo pomagal sedmerici proti Tebam, ko je hotel → Adrast dobiti trupla mrtvih junakov. Tezej je pokazal svojo človekoljubnost tudi, ko je prijazno sprejel → Ojdipa, ki so ga izgnali iz domovine. Med vsemi temi junaštvi pa je najslavnejši spopad z Amazonkami; čeprav so te bojevite in divje ženske oblegale Atene, se mu je posrečilo ugrabiti njihovo kraljico → Antiopo ali → Hipolito. Iz te zveze se je rodil → Hipolit. Po Antiopini (Hipolitini) smrti se je oženil s → Fajdro, ki mu je rodila → Akamanta in → Demofonta.

S Pejritoom se je odpravil v kraljestvo senc ugrabit → Perzefono. V Atenah brez kralja pa so se začele množiti spletke; aristokrati so bili jezni zaradi demokratičnih reform, ki jih je uvedel Tezej, in na pomoč so poklicali → Dioskura. Ta sta prihitela rešit sestro Heleno, ki jo je bil ugrabil Tezej in jo je stražila Aktra; na atenski prestol sta postavila → Menesteja. Medtem sta v podzemlju → Hades in Perzefona s hlinjeno prijaznostjo sprejela Tezeja in Pejritoa in ju povabila k mizi, od katere nista mogla več vstati, saj sta sedla na »sedež pozabe«, na katerem sta izgubila spomin. Pejritoos je ostal na njem za zmeraj, Tezeja pa je po dolgih mesecih čakanja rešil Herakles. Zaradi stanja, v katerem je bilo njegovo kraljestvo po dolgi odsotnosti, je moral iz domovine in se je umaknil na Skiros h kralju → Likomedu, ki mu je najprej izkazal prijateljstvo, potem pa ga je umoril.