Pravilna izbira podlage

Ameriške podlage (pravimo jim kar podlage) in njihovi križanci imajo pomembnejši vpliv na rast, razvoj in rodnost trte, kot navadno mislimo. Evropsko trto cepimo na podlage zato, ker je naša žlahtna trta neodporna proti trtni uši. Trtna uš je pri nas napravila konec prejšnjega in v začetku tega stoletja ogromno škode, saj je uničila vse slovenske vinograde.

Žal nimamo podlage, ki bi bila primerna za vse sorte in rastišča in zadostila različnim zahtevam žlahtne trte in posebnostim sodobne tehnologije.

Prilagodljivost rastišču

Različne trsne podlage imajo posebne lastnosti, od katerih je odvisno, koliko se bo prilagodila določenemu rastišču (adaptacija) in kolikšna bo njena sorodnost (afiniteta) z evropsko žlahtno trto. Podlage različno vplivajo na bujnost in trajnost trte, na čas dozorevanja lesa in grozdja, na odpornost proti pozebi, suši, klorozi in podobno. Če trta dobro uspeva in se normalno razvija, pravimo, da se je podlaga s sorto vred dobro prilagodila. Ni pa vedno tako. Tudi odpornost za fiziološko aktivno apno je dober znak dobre prilagodljivosti podlagi. Posledica za neprimerne podlage na apnenih tleh je močno rumenenje listja (kloroze).

Odpornost za apno

Najmanj odporna proti apnu je Riparia, sledijo ji križanci Riparia x Rupestris, Rupestris du Lot (montikola) je že nekoliko bolj odporna. Sorazmerno odporni so križanci Berlandieri x Riparia, najbolj pa evropsko ameriški križanci naprimer Chasla x Belandieri 41B.

Seveda moramo omeniti, da je še veliko drugih vzrokov za pojav kloroze kot naprimer moča in zbitost tal, hladno vreme, virusna obolenja, pomanjkanje raznih mikroelementov, velike količine fosfatov, pomanjkanje dušika in drugo.

Vinogradniki severnejših vinogradniških krajev so tudi ugotovili, da se cepljenke, pridelane v južnejših krajih, težje prilagajajo njihovim tlem in podnebju. Vzroke za težjo prilagodljivost pripisujejo drugačnim in ugodnejšim razmeram v krajih, kjer je prej rasla podlaga oziroma trsna cepljenka.

Sorodnost

Sorodnost (afiniteta) ni enaka med vsemi vrstami podlag in našimi žlahtnimi sortami. Dobra sorodnost se izraža v bujnosti, rodnosti, kakovosti, trajnosti trte, zaraščanju cepljenega mesta in tako dalje.

Odpornost proti uši

Podlaga ki je odpornejša proti suši je neprecenljive vrednosti za območja in lege, kjer med vegetacijo primanjkuje padavin.

Oglejmo si lastnosti nekaterih podlag, ki jih uporabljamo pri nas.

Lastnosti nekaterih podlag

Berlandieri x Riparia, Kober 5 BB

Uspeva tudi na slabših tleh, svojo bujnost prenaša na žlahtne sorte. Na dobri zemlji in z bujnimi sortami slabša kakovost grozdja, les slabše dozoreva, trta rada pozebe in se ob cvetenju osipa. Je močno razširjena, morda glede na njene lastnosti celo preveč in ji nekateri močno odrekajo tudi dobre lastnosti, to je bujnost, odpornost proti apnu in njen vpliv na trajnost trte.

Berlandieri x Riparia, Teleki 8B

Ta podlaga zopet pridobiva ugled. Izraža manjšo bujnost. Na Krasu je dala boljše rezultate kot Kober 5 BB, čeprav ji je močno podobna. Tudi naše Matekovičeve selekcije se odlikujejo z boljšim dozorevanjem lesa in so v rasti bolj enotne.

Berlandieri x Riparia 420A

To podlago odlikuje močnejša rast in zelo dobra sorodnost z evropskimi sortami. Žal se težje ukorenini. Sušo prenaša dobro, ugodno vpliva na rodnost in dozorevanje. Primerna je za Primorsko, kjer jo starejši vinogradniki zelo cenijo.

Riparia x Rupestris 3309C

V nekaterih bolj sušnih severnejših vinogradniških krajih jo označujejo kot najbolj vzdržljivo podlago za sušo. Nekateri ji očitajo, da trta na tej podlagi rada odmira. V poskusih na Krasu (teran) je dala zelo dobre rezultate.

Berlandieri x Rupestris Richter oznaka R99

Razvija globoko koreninje, pospešuje zorenje. Trta na njej dobro rodi. Zelo je v čislih v Dalmaciji.

Berlandieri x Rupestris Paulsen 1103

Dobro prenaša sušo in mokroto. Cenjena je v matičnjakih, ker bujno raste in dobro dozoreva.

Rupestris du Lot (montikola)

Njena značilnost je, da se dobro sklada (afiniteta) z evropsko trto. Priporočajo jo za bujne sorte z visokimi vzgojnimi oblikami. Dobro prenaša sušo. Vinogradi na tej podlagi dosežejo najdaljšo starost. Očitajo ji pa, da se proti osipanju neodporne sorte na tej podlagi rade osipajo in tudi pozebejo.

Berlandieri x Riparia Teleki SO₄

Dobro se obnaša v različnih, tudi apnenih tleh. Vpliva na zgodnjo in dobro dozorelost lesa. Sorte na njej se dobro oplodijo. Pri nas je, čeprav po krivici, manj razširjena.

Berlandieri x Riparia Teleki 5C

Pospešuje dozorevanje lesa in grozdja. Tudi za sorte, ki se rade osipajo, je primerna. Primerna je za nekoliko boljša tla. Ponekod jo priporočajo za pozno zoreče sorte. Ta podlaga povečuje odpornost porti pozebi. Zelo močno je razširjena na Madžarskem.

Riparia x Berlandieri 161-49C

Ponekod jo priporočajo za suha in apnena tla, vendar zahteva bolj topia tla in toplejše podnebje. V Dalmaciji jo zelo hvalijo. V Franciji jo priporočajo kot podlago za vrhunska vina, ker trta na njej rano dozori. Tudi pri nas (Haloze) daje v združbi s sauvignonom odlične rezultate. Pri nas je še v preizkušnji, ker trte na njej tu in tam propadajo.

Mourveder x Rupestris 1202 (x Riparia 196-17)

Na težjih tleh kaže v preizkušnji v primeri z drugimi podlagami odlične rezultate (Haloze). Označuje jo bujna rast, izredna odpornost za klorozo in dobra rodnost. Je v podrobni preizkušnji.