Vpliv okolja na rast, razvoj, rodnost in kakovost pridelka

Lega vinograda, zemlja, sorta, letnik in kletarjenje so vedno in bodo tudi v bodoče odločali o tem, kakšna bo kakovost vina. Še s tako dobrim kletarjenjem ne moremo pridelati dobrega vina, če je grozdje pridelano na slabi legi. Velika zmota je tudi, če mislimo, da bo grozdje iz najboljše lege in sorte dalo ob slabem kletarjenju dobro vino. Dobro vino dobimo, če so si vse okoliščine res v najboljšem medsebojnem razmerju. Okolje vpliva na rast, razvoj in rodnost trte bolj kot sorta ali celo letnik in tudi na tiste značilnosti vina, po katerih jih najlažje razlikujemo med seboj in razvrščamo po kakovosti.

Težko je potegniti natančno mejo med posameznimi rastišči trte in tako med posameznimi vrstami vina. Zlasti je to težko še takrat, ko vsi vplivi, ki odločajo o kakovosti, niso v najboljšem sorazmerju. Posamezne sorte vinske trte imajo bolj ali manj stalne dedne značilnosti, vendar dajejo v različnih legah, tleh, letih in pri različnih načinih pridelovanja grozdja lahko povsem različna vina.

V naših geografskih širinah je malo najboljših vinogradniških površin. Ugotovimo jih, če poznamo zahteve posameznih sort vinske trte. Toda tudi najboljša lega — ozko gledano — brez ugodnega podnebja v vinogradništvu ne pomeni veliko.

Trta je večletna rastlina, ki zahteva določene podnebne značilnosti, to je osvetlitev, toploto, vodo in zračnost. Z dobro izbiro lege lahko te zahtevne trte izboljšujemo. Zato v naših razmerah dajemo izbiri lege velik pomen. Z nagnjeno južno lego vinograda zagotovimo trti dodatno svetlobo in toploto, ki je v ravnini na isti geografski širini ne bi bila deležna. Vinogradniških površin pri nas prav zaradi teh zahtev ni veliko, dane so po naravi in človek mora znati to bogastvo, ki vsem narodom ni dano, optimalno izkoristiti. Človek pa lahko s primerno izbiro sorte in tehnologije trti omogoči najboljše pogoje za njeno rast in rodnost.

Posamezne sorte imajo različne zahteve. V tem je tudi vzrok, da imajo različne vinogradniške pokrajine različne sorte. Okoljetvorni vplivi so torej tisti, ki ne odločajo le o kakovosti, temveč tudi sorti. To pomeni, da v dobrem vinogradu določamo najprimernejše sorte za točno določeno lego, za določeno rastišče. Dogajalo se je in se še dogaja, da nepremišljeno širimo sorte, ki tudi v na splošno prikazani najboljši legi ne dajejo zadovoljivih rezultatov. Na primerni, proti jugu nagnjeni vinogradniški legi, lahko dobi trta tudi do 70% več osvetlitve in toplote.

Mnogi menijo, da zelo vroča poletja trti ustrezajo. Vendar ni tako. Trta tvori največ ogljikovodikov, zlasti sladkorja pri temperaturi 28°C—29°C. Pri večji ali manjši temperaturi se tako količina kot kakovost močno zmanjšujeta. Tu leži tudi vzrok, zakaj v južnih krajih našega planeta dobimo sorazmerno slabše vino, preračunano v sladkor na 1ha površine tudi manj sladkorja, kot pri nas v subtropskem pasu. Tudi sestava soka je drugačna, manj je žlahtnih kislin, dišavnih snovi in sortne značilnosti v takem vinu.

Torej, najboljših vin ne dobimo v najtoplejših pokrajinah in državah, temveč v bolj severno ležečih, kjer je zmerno toplo s primernim številom sončnih ur v dobi rasti vinske trte (okoli 1500 sončnih ur).

Vinska trta ima veliko listno površino. V naših geografskih širinah bi naj imela, da bi obilo rodila in dala primerno kakovost, okrog 2—2,5m² listne površine na 1m² življenjskega prostora. To je sorazmerno velika transpiracijska površina. Govorimo, da trta prenaša sušo, vendar zato, ker se njeno koreninje razvija zelo globoko in lahko iz globine črpa vodo. Če so padavine pravilno in enakomerno razporejene med letom, ji bo zadostovalo pri nas okoli 500—600 mm, če pa so neenakomerno razporejene, kot je to v Sloveniji, jih potrebuje znatno več. Pri nas je padavin tudi nad 1000 mm, vendar lahko pomanjkanje vode v sušnih letih močno vpliva na količino in seveda kakovost grozdja. Premalo vode v tleh zmanjša asimilacijsko sposobnost trte, preveč vode pa povzroča vinograddnikom druge nevšečnosti, to je bolezni, gnilobo grozdja, zaradi oblačnosti v deževnih letih se zmanjša osvetlitev in toplota in s tem se poslabša kakovost in tako dalje.

Namakanje, s katerim lahko uravnavamo tako imenovani vodni režim v tleh in v vinogradu, je izvedljivo v ravninah (Srbija, Makedonija, Vojvodina ter Kosovo in Metohija), ne pa pri nas na nagnjenih vinogradniških površinah.

Poleg teh makropodnebnih in mezopodnebnih vplivov so tudi tako imenovani mikropodnebni vplivi marsikdaj odločilni za uspešno vinogradništvo. Tako naprimer lahko v naših alpskih predelih z ekstremnim podnebjem ob stenah hiš in zidovih ustvarimo trti primerno rastišče, da rodi in grozdje tudi primerno dozori. V vinogradniških predelih lahko s premišljeno izbiro rastišča že po naravi dane razmere še izboljšamo. Ustvarimo lahko zavetne lege (zaščitni pasovi, način obnove terase, platoji ali obnova z vrstami v strmini, primerna tehnologija, redno obdelovanje tal in zatravljeni vinogradi, s smerjo vrst izboljšamo osvetlitev listja, z vzgojno obliko uravnavamo osvetlitev, transpiracijo, zračnost trte in lege in tako dalje). Mikroklima rastišča za vinsko trto lahko odločilno vpliva na količino in kakovost. Vinogradniki dobro vedo, da v istem vinogradu trte različno rodijo, zlasti pa, da posamezne trte, čeprav dobro odbrane, že na razdalji nekaj metrov, dajo kakovostno različno grozdje. Že sama barva tal ali način obdelovanja ali celo pleveli ali trava lahko spremenijo kakovost grozdja in pozneje vina.

Ko torej govorimo o okoljetvornih vplivih na vinsko trto, mislimo tudi na eni strani o po naravi danih širših okoljetvornih vplivih, na drugi strani pa o vplivih človeka, ki rastišče izbira, ga spreminja in ga lahko tudi izboljšuje ali poslabša.

Samo dva primera: osončenje trte bomo povsem spremenili, če bomo na neki nagnjeni legi spremenili smer vrst naprimer iz jug-sever na vzhod-zahod. V prvem primeru bodo vrste pri žični opori trte podnevi osvetljene z obeh strani, pri smeri vzhod-zahod pa le iz ene strani.

Trta, posajena na terasah, bo imela bolj izravnan toplotni režim in na voljo več vode, kot trta, posajena vzdolž strmine, kjer bo sicer več posrednih žarkov in toplote, vendar bodo razlike večje, zemljišče bolj sušno, ker se voda steka iz neterasiranega zemljišča v dolino.

Človek lahko premišljeno uravnava tudi mezopodnebne razmere. S krčenjem bližnjih gozdov ali pogozdovanjem močno vpliva na rast in razvoj trte.

Ne smemo pozabiti še na odločujoč dejavnik, ki odloča o tem, kje bo rastla vinska trta. Na Primorskem se v zadnjih letih vinogradi pomikajo v dolino, v ravnine. Na Dolenjskem in Štajerskem pa v njižjih legah opuščamo veliko vinogradov in silimo čim višje v hrib. Tudi v teh dveh vinogradniških rajonih bi bilo lahko glede na omenjene okoljetvorne zahteve veliko položnejših leg za vinsko trto in pridelovanje bi bilo cenejše. Vzrok, da imamo v Sloveniji površine tako strogo začrtane, je pomladanski mraz. Zbrstela trta je proti poznemu pomladanskemu mrazu zelo občutljiva. Pozebe že pri najmanjšem mrazu (slani). Tako je pomladanski mraz v preteklih stoletjih vinogradniške lege temeljito odbral.

Kraji s pogosto pomladansko pozebo kljub soncu in toploti onemogočajo gospodarno vinogradništvo. Odpornost proti mrazu in pomladanskim pozebam je odvisna od lastnosti trte, bujnosti in dozorelosti lesa. Odvisna je tudi od časa rezi, gnojenja, lastnosti zemlje in seveda lege. Pri nas sadimo sorte, ki so večinoma odporne proti mrazu. Že s pravilno izbiro sorte in višjimi vzgojnimi oblikami lahko veliko storimo, da trtam pozni pomladanski mraz ne bo preveč škodoval. Z zelo pozno rezjo tik pred brstenjem lahko brstenje zavlečemo za nekaj dni, tako da se v nekaterih letih lahko izognemo pomladanskemu mrazu ali slani.

Proti pomladanskim pozebam poznamo tudi nekaj neposrednih ukrepov, kot so: dimljenje, segrevanje z ognjem ali pečicami, z ventilatorjem (propelerji, ki mešajo zrak), s škropljenjem (tudi z 0,5% boraksom) ali z daljšim škropljenjem z vodo in podobno. Tudi večje vodne površine (morje, reke, jezera) lahko močno vplivajo na podnebje nekega kraja. Voda čez dan vpije veliko toplote in jo sprošča le počasi. Tako velike vodne površine blažijo velika dnevna in tudi letna nihanja temperature.

Ravnine pod vinogradniškimi legami, kakor tudi gladina rek, morja in jezer zvečujejo sončno osvetlitev. Z ravnine in vodne gladine se namreč odbijajo sončni žarki na nagnjene okoliške vinogradniške površine in jih tako oskrbijo še z dodatnimi, posrednimi sončnimi žarki.

Tudi gozd vpliva izravnalno na toplotna nihanja, ščiti vinograd pred močnimi in hladnimi vetrovi. Vendar je lahko njegov vpliv tudi slab. Zaradi večje vlažnosti in pogostejše megle so bolezni na trti pogostne, tudi grozdje bolj gnije. Vinograd naj ne bo preblizu gozda, zlasti naj ne bo gozd pod vinogradom.

Proti soncu nagnjene vinogradniške lege vplivajo v podravskem in posavskem vinorodnem rajonu na kakovost pridelanega grozdja zelo ugodno, saj padajo sončni žarki na nagnjeno površino bolj strmo. Vendar na večji nagnjeni površini vpliv osončenja in ogrevanja ni enak. Zato posvečamo izbiri sort, glede na višino lege prav posebno pozornost:

na podnožju hriba, kjer so tla navadno globoka in rodovitna, kjer je v obdobju nekaterih razvojnih stopenj trte nižja temperatura in večja vlažnost zemlje in zraka, so bolj primerne nekoliko poznejše sorte z debelo kožico, odporne proti gnilobi in, ki pozneje brstijo;

v sredini hriba, kjer so tla bolj odcedna, temperatura in vlaga ustreznejša, je taka lega primerna za najboljše sorte. Na tem delu lahko posadimo sorte, ki so proti gnilobi manj odporne in ki rodijo srednje močno;

na vrhu hriba sadimo neodporne sorte in sorte s krajšo dobo rasti, saj so te najvišje lege bolj vetrovne in z večjimi temperaturnimi nihanji.

Taka razdelitev seveda ni vedno skladna z našo prakso. Najvišja lega je sicer proti pozni pomladanski pozebi najboljša, vendar je najkakovostnejša pri nas vedno srednja lega, ki ima najbolj izravnane mikropodnebne razmere.

S terasiranjem vinogradniškega zemljišča se taka razporeditev in vpliv mikroklime dokaj spremenita. Na terasiranih najvišjih legah se vlaga v zemlji bistveno zveča, temperatura zemlje zmanjša, zraka pa nekoliko izravna. Vpliv neposredne osvetlitve na terasah se na večjem hribu, ne glede na višino lege, skoraj izravna. Tako se tudi razlike v kakovosti in količini pridelka bistveno zmanjšajo.

Za trto je najugodnejše, če so padavine enakomerno razdeljene med letom in jih mora biti okoli 650—850 mm. Žal je v Sloveniji znatno več letnih padavin in na nesrečo še zelo neprimerno razporejenih.

		Od tega v vegetaciji
Mestni vrh pri Ptuju	930 mm	545 mm
Malkovec na Dolenjskem	1212 mm	750 mm
Lože pri Vipavi	1469 mm	902 mm
Jeruzalem	1016 mm	599 mm
Krško	1071 mm	631 mm

Prevelika relativna zračna vlaga za vinogradništvo ni primerna. Najboljše je, če se giblje med 70% do 80%. Območja in lege s pogosto meglo in močno roso, zlasti še v času cvetenja, so manj primerna, saj je oplodnja na takih legah slabša, bolezni je več, grozdje močneje gnije. Vendar je rosa lahko koristna na sušnih in toplih legah ter na prepustnih tleh, ker zmanjšuje visoke temperature in jakost izhlapevanja vode iz zemlje in skozi listje. Naši vinogradniški kraji imajo relativno visoko zračno vlago.

Povprečne letne vsote aktivnih temperatur, to je temperature nad O°C v Sloveniji kažejo, da sodimo v glavnem v severno vinogradniško območje.

	Povprečne letne vsote aktivnih temperatur zraka (nad 0°C)	Povprečne vsote aktivnih temperatur za rastno obdobje (nad 0°C)
Mestni vrh pri Ptuju	3681°C	3050°C
Malkovec na Dolenjskem	3575°C	2970°C
Lože pri Vipavi	4610°C	3808°C
Jeruzalem	3647°C	3035°C
Krško	3573°C	3123°C

Sončna svetloba ugodno deluje na življenje trte, zlasti še na kakovost pridelka. Trta je rastlina dolgega dne in zahteva intenzivno osvetlitev, to je veliko sončnih dni. Trta zahteva v dobi rasti glede na podnebno območje in sorte 1500 do 2500 sončnih ur ali 130 do 170 sončnih dni ali spremenljivih dni. Količina in jakost osvetlitve, ki pade na listje, je odvisna od gostote sajenja, vzgojne oblike in načina rezi. Pri zelo gosti vzgojni obliki sta cvetenje in oplodnja slaba. Zaradi slabše osvetlitve, večje vlažnosti zraka v krošnji in nižje temperature se cvetje rado osipa, grozdje je 'prestreljeno'.

Toča lahko napravi veliko škode na vseh organih trte. Na izrazito toči izpostavljenih legah je včasih vinogradništvo skoraj nemogoče.

Sneg navadno ugodno deluje na trto, saj plast snega v hladnejših krajih in na mrazu izpostavljenih legah preprečuje hitro in močno znižanje temperature in zamrznjenje tal. Vlažen sneg ob močnem vetru lahko obda vse organe trte z ledeno skorjo, tako da lahko očesa zmrznejo, pozebe pa lahko tudi nežno tvorno celičje.

Vetrovi lahko delujejo ugodno, pa tudi neugodno. Lahni in zmerni vetrič ugodno vpliva na presnovo. Močan veter in burja lahko organe trte poškodujeta, lomita mladice, cefrata listje in poškodujeta nežno grozdičje. Severni vetrovi so hladni in suhi ter močno znižajo temperaturo zraka (pozebe), v času cvetenja onemogočijo odpiranje cvetov in oplodnjo. Južni in zahodni veter je topel in vlažen, zato pospešuje razvoj bolezni. Posredno se borimo proti močnemu vetru s smotrno odločitvijo o smeri vrst, z višino debla, vzgojno obliko in trdno oporo. Na izrazitih vetrovnih legah lahko omilimo škodljivo delovanje vetra z zaščitnimi pasovi: z nekaj vrstami visokih in nizkih dreves ali grmičevja. Upoštevajmo pri določitvi lege stare izkušnje domačinov.