prave žabe (Ranidae), to je družina pravih žab, ki se ločijo od krastač po tem, da imajo gladko kožo in daljše noge, ki jim omogočajo dolge skoke, medtem ko je koža krastač močno bradavičasta, premikajo pa se s plazenjem ali kratkimi skoki. prave žabe srečamo po vsem svetu, razen na Grenlandiji in na Novi Zelandiji. Predstavnici »zelenih« žab v Evropi sta debeloglavka (Rana ridibunda), hrženica → , večja zeleno rjava žaba, ki živi le v jezerih in rekah in zelena žaba (Rana esculenta)→ . volovska žaba ali → mukavec (Rana catesbeiana). Naslednja pomembna skupina so »rjave žabe«, ki pa se zadržujejo v vodi le krajši čas. Med rjavimi žabami je pri nas najbolj pogosta sekulja (Rana temporaria)→ . Pri nas živijo še sivka ali rosnica (Rana dalmatina)→  , plavček ali barjanska žaba (Rana arvalis)→  in laška žaba (Rana latastei)→ . Velikan med žabami je goliatka (Conraua goliath)→  iz vlažnih gozdov zahodne Afrike, ki zraste v dolžino več kot 15 cm. Med prave žabe spada tudi madagaskarska zlata žabica (Mantella aurantiaca)→ , ki je obarvana bleščeče oranžno. V zahodni Afriki živi krznena žaba (Trichobatrachus robustus)→ , katere samcem v času razmnoževanja zraste gosto »krzno« na nogah in bokih. Rod Sooglossus s Sejšelskih otokov obsega tri vrste, katerih paglavci zlezejo na samca in ostanejo tam, dokler se popolnoma ne preobrazijo. Podobno je tudi s podrevnicami (rod Dendrobates) iz Južne in Srednje Amerike, katerih izloček kože je strupen in ga uporabljajo Indijanci za zastrupljanje puščic. Strup deluje na živce in omrtviči mišice, vključno s trebušno prepono in drugimi dihalnimi mišicami. Naslednji predstavnik družine, ki je na široko razširjen, je prašičevka (Hemisus marmoratus)→  iz južne Afrike, ki z gobčkom koplje rove v peščeni zemlji.

harlekinke (Pseudidae), v družino žab harlekink spadata dva rodova iz Južne Amerike, zanje pa je značilno, da imata dodatni členek v prstih. Ličinke so veliko večje od odraslih živali; odrasla paradoksna harlekinka (Pseudis paradoxus) meri 6 cm → , njen paglavec pa kar 25 cm.

jadralke (Rhacophoridae), v to družino sodijo drevesne vrste žab, nekatere med njimi pa lahko celo jadrajo. Konice prstov imajo okrepljene s hrustancem, ki pomaga pri čvrstem stisku oprijemalnih blazinic na vrhu vsakega prsta. Značilen je rod Rhacophorus ali prave jadralke iz južne in vzhodne Azije. Nekatere vrste, med njimi tudi Rhacophorus nigropalmatus →  in Rhacophorus pardalis → , imajo med prsti plavalno kožico, ob strani telesa pa membrano, ki povezuje sprednjo in zadnjo nogo, ter tako omogoči živali, da jadra tudi več kot 7 metrov daleč.

migovratke (Phrynomeridae), te žabe so nenavadne po tem, da imajo gibljiv vrat. V to družino spada samo šest vrst rodu Phrynomerus iz srednje in južne Afrike.

ozkoustke (Microhylidae), te žabe živijo v podzemeljskih bivališčih drugih živali, nekatere pa si z gobcem izkopljejo lastne rove. Nekatere, med njimi indijska volovska žaba (Kaloula pulchra)→  iz jugovzhodne Azije in mehiška ozkoustka (Hypopacheus ceneus) iz Mehike, si izkopljejo rove z roževinastimi izrastki na zadnjih nogah.

rege (Hylidae), družina žab z oprijemalnimi blazinicami na koncu prstov, evropska zelena rega (Hyla arborea)→  zraste do 4 cm; laično velja za vremenskega preroka. Za sorodno rego vrečarko (Gastrotheca marsupiata)→  iz Južne Amerike je značilno, da nosi samica oplojena jajca v vreči na hrbtu, mladiči pa jo zapustijo na stopnji paglavca. Pri orjaški regi vrečarki (Gastrotheca ovifera)→  pa ostanejo mladiči v vreči tako dolgo, da so povsem preobraženi. Podobno je tudi pri vrsti Fritziana goeldii→ . Za plezanje po drevju so rege prilagojene tako, da imajo konice prstov ploščato razširjene; s temi »blazinicami« se prilepijo na podlago. Večina reg je zelenkastih ali marogasto zeleno rjavih, kar jim odlično služi za prikrivanje v okolici.

repate žabe (Ascaphidae), v to družino spada repata žaba (Ascaphius truei)→  iz Severne Amerike. »Rep« pri samcu je v resnici zunanji podaljšek stoka ali kloake, votline, v katero se iztekajo črevesni in sečni vodi in ki živali služi kot paritveni organ, ki omogoča notranjo oploditev.

ščitarka (Scutiger schmidti), azijska žaba s širokimi usti in močnimi čeljustmi.

žvižgovke (Leptodactylidae), te žabe so običajni prebivalci Južne in Srednje Amerike ter Avstralije. En rod, Heleophryne ali strašilce, živi v Afriki. Med najbolj poznanima vrstama sta južnoameriška volovska žvižgovka (Leptodactylus pentadactylus)→ , ki je v času razmnoževanja živo obarvana, in vrsta Leptodactylus fallax → , ki je cenjena zaradi okusnega mesa. Nekatere vrste ležejo jajca v nekakšnih penastih gnezdih. Tu živijo mladiči vse dotlej, dokler jih dež ne spere v najbližjo stoječo vodo. Mladiči antilskih žab (rod Eleutherodactylus) spadajo med tiste predstavnike brezrepcev ali žab, ki se izležejo kot mladički. rogate žabe iz rodu rožičark (Ceratophrys) iz Južne Amerike so napadalne in se hranijo z drugimi žabami. Če so razdražene, lahko ugriznejo celo človeka. Ime so dobile po rogljičastih kožnih izrastkih zgornjih vek, na primer pri leporožki (Ceratophrys ornata)→ ; (Megophrys nasuta)→ .