kritovratnice (Cryptodira), te želve, kadar potegnejo glavo v oklep, zvijejo vrat navpično v obliki črke S. tabaskovke (Dermatemydidae), ta družina obsega eno samo vrsto, tabaskovko (Dermatemys mawii) → , ki živi v Mehiki, Hondurasu in Gvatemali. zaklepnice (Kinosternidae), štiri vrste zaklepnic živijo v ribnikih in rekah Severne in Južne Amerike. zaklepnice (Kinosternon spp.) →  imajo sprednji in zadnji del trebušnega ščita gibljiv in ju žival lahko dvigne in si zavaruje telo, kot bi za seboj zaprla vrata na sprednji in zadnji strani oklepa. moškatne želve (Sternotherus spp.) →  lahko izločajo močan vonj po moškatu. želve hlastavke (Chelydridae), v to družino spadata jastrebja želva (Macrochelys temminckii) →  in želva hlastavka (Chelydra serpentina) →  iz Severne Amerike. Obe imata razmeroma slabo razvit oklep, posebno zmanjšan je trebušni ščit, zunanjost je groba in obe sta velika, napadalna plazilca. jastrebja želva je največja sladkovodna želva v ZDA in zraste do 70 cm v dolžino. želva hlastavka je v vodi mirna, na kopnem pa napadalna. želve debeloglavke (Platysternidae), tudi ta družina šteje enega samega predstavnika, debeloglavko (Platysternum megacephalum) → , ki živi v vzhodni in južni Aziji. Zanjo je značilno, da velike glave ne more potegniti v oklep.

kopenske želve ali kornjače (Testudinidae), kornjače, skupaj z družino sklednic (Emydidae), štejejo 33 rodov, večinoma kopenskih želv. Predstavniki družine Emydidae so večinoma v vodi živeči plazilci. Izjema je škatlarica (Terrapene carolina carolina) → , ki se lahko zapre v svoj oklep z gibljivimi deli trebušnega ščita. močvirska sklednica (Emys orbicularis) →  je evropska vrsta, ki živi tudi pri nas. zvezdasta kornjača (Geochelone elegans) →  in kornjača leopardovka (Geochleone pardalis) →  iz Azije oziroma Afrike imata zelo pisan oklep. Predstavnik istega rodu je galapaška velikanka (Geochleone elephantopus) → , orjaška želva z otočja Galapagos. Želva gofer (Gopherus polyphemus) →  ima ploščate prve noge, ki so prilagojene za kopanje. Živi v globokih rovih, ki si jih izkopIje v pesku. sklepnica (Kinixys belliana) →  lahko zadnji del zgornjega ščita ukrivi navzdol. Po vsej Evropi je postala prava domača žival grška kornjača (Testudo hermanni) → , ki je prvotno živela samo v južni Evropi.

morske želve (Cheloniidae), zanje je značilen sploščen oklep, sprednje noge pa so preoblikovane v nekakšna vesla. Med njimi sta dobro poznani orjaška črepaha (Chelonia mydas) → , ki se odpravlja na dolge selitve po morjih in jo zalezujejo zaradi okusnega mesa, prava kareta (Erethmochelys imbricata) →  preganjana zaradi želvovine ter glavata kareta (Caretta caretta) → . usnjače (Dermochelydae), orjaška usnjača (Dermochelys coriacea) →  je največja med živečimi želvami, saj zraste v dolžino do dva metra. Nima oklepa kot druge želve, ampak ji telo pokriva usnjata koža, v katero so vraščene kosti oklepa. Novogvinejske mehkoščitke (Carettochelydae), v to družino spada ena sama vrsta, novogvinejska mehkoščitka (Carettochelys insculpta)→ , ki živi na Papui-Novi Gvineji, kjer jo poznajo pod imenom »mo«. Gobec ima podaljšan v nekakšen rilček, oklep pokriva usnjata koža, okončine pa so veslaste plavuti. mehkoščitke (Trionychidae), ta družina šteje okoli petindvajset rodov, ki živijo po rekah Amerike, Afrike in Azije. Imajo značilen videz, ploščat usnjat oklep, gobček je močno podaljšan, ustne mesnate. Značilna vrsta je severnoameriška trnasta trikrempljičarka (Trionyx spiniferus) → . Sem spada tudi senegalska mehkoščitka (Cyclanorbis senegalensis) → .

tortuga, želva, zlasti neka rečna iz Južne Amerike.

vijevratke (Pleurodira), ko vijevratke potegnejo glavo v oklep, zvijejo vrat na stran, torej v vodoravni smeri, nasprotno kot kritovratnice, ki vrat zvijejo navpično v obliki črke S. Vijevratke štejejo trinajst rodov z okoli petdeset vrstami, ki jih delimo na pelomeduzne želve (Pelomedusidae) in kačjevratke (Chelyidae). Pelomeduzne želve (Pelomedusidae), navadno niso velike, vse pa so vodni plazilci. V Afriki živita dva rodova pelomeduz, Pelomedusa in Pelusios. V rod Podocnemis spadajo sladkovodne vrste z Madagaskarja in okoli sedem rečnih želv iz Južne Amerike. Za želve iz rodu Pelusios, ki živijo v jezerih in rekah, je značilno, da je sprednji del spodnjega ščita gibljiv, da se z njim želva tesno zapre, ko se potegne v oklep. Njihov oklep je dolg od 12 do 45 cm. črna pelomeduza (Pelomedusa niger)→  živi v ribnikih in počasi tekočih rekah zahodne Afrike. Kačjevratke (Chelyidae), posebnost kačjevratk je njihov izredno dolg vrat. Značilni predstavnici sta avstralska kačjevratka (Chelodina longicollis)→  in argentinska kačjevratka (Hydromedusa tectifera)→ . matamata ali resasta želva (Chelys fimbriata)→ , ki živi v Gvajani in Braziliji, lovi plen tako, da sunkovito odpira gobec in iztegne vrat naprej, s čimer nastane vrtinec in žrtev izgine v želvinem goltancu. V Južni Ameriki živi tudi sorodni rod krastačevk (Phrynops).