Konec 6. stoletja so deželo poselili Slovani. - Bosna je prvič omenjena sredi 10. stoletja v okviru Raške. Bizantinski zasedbi 1167 sledila pod banom → Kulinom doba gospodarske rasti in ozemeljske razširitve. Za → Tvrdka I. poskušal ogrski kralj Ludvik I. Anjou z dvema vojnama oslabiti moč Bosne, a ta je prav za tem dosegla največjo moč in teritorialni obseg, nato pa je sledila fevdalna anarhija neodvisnih velikašev. 1463 Turki v kratkem času osvojili Bosno, do 1482 tudi Hercegovino. V zasedeni BiH organizirali upravne enote (sandžake) in jih 1580 združili v vojno in upravno enoto, bosenski → pašaluk, uvedli centralistično oblast, svojo obliko fevdalizma; močna islamizacija prebivalstva. V 16. stoletju v muslimanskem delu BiH gospodarski in kulturni razcvet, a že v 2. polovici 17. stoletja začetek splošnega propada. Na → berlinskem kongresu 1878 dobila Avstro-Ogrska dovoljenje za okupacijo BiH, 1908 pa ju je anektirala. → Sarajevski atentat je sprožil 1. svetovno vojno. Po koncu vojne je narodni svet BiH razglasil združitev z Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki se je 1. 12. 1918 združila s Kraljevino Srbijo v Kraljevino SHS. Med 2. svetovno vojno je bila razdeljena med okupacijske sile in NDH. Nasilje je sprožilo narodnoosvobodilni odpor. 1945—1991 zvezna republika v okviru → Jugoslavije. 1. 3. 1992 razglašena neodvisnost, maja 1992 BiH mednarodno priznana. S srbsko agresijo in odcepitvijo ozemelj, poseljenih s Srbi, začetek vojne; genocid nad muslimanskim prebivalstvom in etnično čiščenje z Muslimani in Hrvati poseljenih območij. Od 1993 vojna vseh proti vsem, spomladi 1994 ustavitev hrvaško-muslimanskih spopadov, osnutek hrvaško-muslimanske konfederacije. Novembra 1995 sklenjen med predsedniki sprtih narodov mirovni sporazum v Daytonu (ZDA); formalno ohranjena enotnost Bosne, dejansko pa Bosna razdeljena na hrvaško-bošnjaško federacijo (Federacija BiH) in Bepubliko srbsko. Septembra 1996 predsedniške in parlamentarne volitve. Mirovne sile OZN opravljajo večinoma le humanitarne dejavnosti. Težavno vračanje beguncev (okoli 2,5 milijona; 150000 žrtev).