Okrog 2950 pred našim štetjem je kralj Menes, ustanovitelj 1. dinastije, združil Zgornji in Spodnji Egipt v eno državo s prestolnico v Memfisu. Pod kralji (faraoni) 4. in 5. dinastije (okrog 2575—2325 pred našim štetjem), Keopsom, Kefrenom in Mikerinosom doseglo staro kraljestvo višek, zgradili so največje piramide. Državna religija bila verovanje v sonce (Ra) in njegovega sina faraona. V srednjem kraljestvu (2040—1650) se z nastopom mestnega stanu spremenila oblika vladavine. Po obdobju vlade tujerodnih Hiksov (1785—1580) postal Egipt v novem kraljestvu z 18. in 19. dinastijo svetovna sila (1551—1085, kralji Tutmosis, Amenofis, Setos, Ramzes). Z 20. dinastijo se začel propad (pozna doba). Pod 25. dinastijo (712—664) se bojujejo za oblast nad Egiptom Etiopci in Asirci. 528—338 bil Egipt perzijska provinca; 332 ga je osvojil Aleksander Veliki, čigar nasledniki, Ptolemejci, so ga zopet privedli do ugleda. Pod Rimljani od 31. pred našim štetjem do 395, nato bizantinski; 642 so Egipt osvojili muslimanski Arabci in ga vključili v svoj kalifat. 969—1171 vladala Egiptu dinastija Fatimidov, 1250—1517 pa Mameluki. 1517 so Egipt osvojili Turki, toda mameluški poglavarji (beji) so ostali skoraj neodvisni. Egiptovski pohod Napoleona I. (1798—1801) se ponesrečil kljub zmagi nad Mameluki in Turki. Turški državni namestnik Mehmed Ali (1805—11849) uničil mameluške beje in si ustvaril skoraj neodvisno dedno oblast; po 1867 so bili turški državni namestniki imenovani kedivi (podkralji). 1869 odprli Sueški prekop, 1882 zasedla deželo Velika Britanija. 1914—1922 bil Egipt britanski protektorat, 1922 postal pod Fuadom nominalno neodvisna kraljevina. Po pogodbi z Veliko Britanijo 1936 so se britanske čete umaknile v cono Sueškega prekopa. 1952 vojaški udar odstavil kralja Faruka; 1953 razglasili republiko. Novembra 1956 predsednik Naser podržavil Sueški prekop, kar je pripeljalo do vojne intervencije Francije, Velike Britanije in Izraela, ki pa se je zaradi neodobravanja ZDA, SZ in ZN hitro končala. 1958—1961 unija med Egiptom in Sirijo pod imenom Združena arabska republika. Egipt se ves ta čas ni mogel rešiti velikih gospodarskih težav. 1963 dobil velika posojila za gradnjo Asuanskega jezu. 1967 je Egipt napadel Izrael, bil poražen in izgubil Sinaj. 1967—1975 zaprt Sueški prekop; 1973 nova neuspešna vojna z Izraelom; 1975 sporazum o postopnem umiku Izraela z dela zasedenega ozemlja na Sinaju, 1979 mirovni sporazum (A. al Sadat in M. Begin v Camp Davidu, ZDA), ki ga druge arabske države niso priznale. 1981 Sadat ubit v atentatu; krepi se islamski fundamentalizem.