Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z ogrsko in → rimsko zgodovino ter kasneje z → bizantinsko. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten rimski imperij, nastalo je več germanskih držav, ki so v naslednjih stoletjih sprejele krščansko vero. Najmočnejša je postala frankovska država pod Karlom Velikim (768—814), ki pa je že v 9. stoletju razpadla. Odtlej se Evropa razvija v obliki številnih večjih in manjših držav, čeprav ima rimsko-nemško cesarstvo od 10. do srede 13. stoletja še vodilno vlogo. Romanski in germanski narodi (zlasti Nemci, Francozi, Angleži, Španci, Italijani, Nizozemci) so postali jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi slovanska ljudstva in v začetku 18. stoletja tudi Rusija. V srednjem veku je katoliška cerkev s papežem utelešala duhovno enotnost zahodnega sveta. Ta povezanost med državami in narodi je ostala živa tudi po → reformaciji. Večkrat se je pokazalo, da nobena država ne more povsem prevladati: bodisi špansko-habsburške države v 16. stoletju, Francija pod Ludvikom XIV. in posebno pod Napoleonom I.; v smislu → evropskega ravnotežja sil se je izoblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Navzven se je krščanska Evropa dolgo bojevala proti prevladi islama; medtem ko je naval Arabcev strla že v srednjem veku v Španiji, je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do 19. stoletja. Z odkritji od 16. stoletja dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente in tako rekoč zajela vso Zemljo ter utemeljila vodilno vlogo Evrope. Pod vplivom prosvetljenstva se je začel razvoj naravoslovnih znanosti, vedno bolj se uveljavljala narodnostna ideja, ki je prevladala po francoski revoluciji 1789, okrepili so se narodni boji, ki so jih pospeševala nasprotja imperialističnega obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do → prve svetovne vojne, s katero se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile ZDA, po oktobrski revoluciji tudi Sovjetska zveza, nato Japonska. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s težnjami po nacionalni suverenosti. 1922 prevzel v Italiji oblast → fašizem in 1935 v Nemčiji → nacizem. Po → drugi svetovni vojni se je Evropa razdelila: zahodne države so prišle pod vpliv ZDA, ustanovile vojaški pakt NATO, vzhodne države pa so pod močnim vplivom Sovjetske zveze uvedle socialistični sistem, ustanovile vojaški varšavski pakt in gospodarsko skupnost (SEV). Le nekaj držav je ostalo nevtralnih ali neuvrščenih. 1989 sta se ponovno združili obe Nemčiji, v vzhodni Evropi pa so skoraj vse države opustile socialistično ureditev in se vrnile v parlamentarno demokracijo ter tržno gospodarstvo. Večnacionalne države, nastale po 1. svetovni vojni (Sovjetska zveza, Jugoslavija, Češkoslovaška) so razen v Jugoslaviji, kjer je prišlo do krvave vojne med nekaterimi novonastalimi državami, mirno razpadle na več novih držav, ki jih je mednarodna skupnost priznala.