600—1200: okrog 600 gregorijanski koral. 9. stoletje dvoglasje (organum). Okrog 1000 prve nevme. Okrog 1025 solmizacija Guida iz Arezza. Okrog 1150 francoski trubadurji in truverji (chanson).

1201—1500: okrog 1200 ars antiqua (organum, motet); skladbe v pariški Nôtre- Dame; minnesang v Nemčiji. Okrog 1225 Carmina Burana. Okrog 1250 menzuralna glasba. 1288 1. glasbeni ceh (Dunaj). Okrog 1500 fauxbourdon v Angliji. 14. stoletje ars nova v Franciji, Italiji (madrigal), napredek posvetne šole. Po 1400 1. nizozemska šola. Po 1450 2. nizozozemska šola. Po 1480 3. nizozozemska šola. 1498 notni tisk s premičnimi znaki.

1501—1600: 1524 protestantski koral. Okrog 1560 klasična vokalna polifonija (Palestrina, Lasso). Okrog 1580 beneška šola. 1586—1591 Gallus Opus Musicum. Okrog 1590 florentinska camerata, virginalisti. 1594 1. opera Dafne v Firencah. 1600 1. oratorij (Cavalieri).

1601—1700: generalni bas. 1619 Monteverdi 7. knjiga madrigalov. 1637 1. javno operno gledališče (Benetke). 1660 1. operna predstava v Ljubljani. 1672 1. javni koncerti (London). Po 1680 neapeljska šola. Po 1690 temperirana uglasitev (Andreas Werckmeister).

1701—1800: 1701 Academia Philharmonicorum v Ljubljani. Po 1710 klavecinisti. 1721 J. S. Bach Brandenburški koncerti, 1729 Matevžev pasijon. 1733 1. komična opera (Pergolesi). Po 1740 mannheimska šola. 1742 Händel Mesija. 1750 J. S. Bach Umetnost fuge. 1762 1. klasicistična opera (Glück Orfej in Evridika). 1772 Haydn Godalni kvarteti, opomba 20. 1788 Mozart zadnje simfonije.

1801—1900: 1805 Beethoven Eroica. 1814 Schubert 1. samospevi. Po 1820 nacionalne šole. 1824 Beethoven 9. simfonija. 1830 Berlioz Fantastična simfonija. 1849 1. simfonična pesnitev (Liszt). 1865 1. glasbena drama (Wagner). 1872 Glasbena matica v Ljubljani. 1883 Mokranjac 1. rukovet. 1888 Rimski-Korsakov Šeherezada. 1892 Debussy Favnovo popoldne.

1901—1995: 1901 Novi akordi. 1904 Ives 3. simfonija. 1910 Webern 6. skladb za orkester, opomba 6. 1913 Stravinski Pomladno obredje. 1917 Prokofjev Klasična simfonija. 1922 Mednarodno društvo za novo glasbo. 1924 dodekafonija, Gershwin Rapsodija v modrem. 1927 Mednarodno društvo za muzikologijo. 1936 Bartók Glasba. 1944 preparirani klavir (Cage). 1946 tečaji v Donaueschingenu. 1948 konkretna glasba (Pariz). 1952 4’33’’ (Cage). 1957 prostorska glasba (Stockhausen). 1958 Messiaen Katalog ptičev. 1960 Penderecki Žalostinka, instrumentalno gledališče (Kagel). 1961 bienale v Zagrebu. Boulez Strukture (1. serija), mikropolifonija (Ligeti). 1965 minimalizem. 1967 Globokar Discours II. 1970 nova preprostost. 1975 IRCAM v Parizu. Po 1980 postmodernizem.

1985: evropsko leto glasbe. Računalniška notografija. Vzpon mladinskih simfoničnih orkestrov. Razmah glasbene industrije. → opera.