Okrog 2000 pred našim štetjem so v več valovih s severa vdrla indogermanska plemena, ki so se pomešala s predindogermanskim praprebivalstvom. To je zgodnje obdobje → egejske kulture. Okrog 1200 pred našim štetjem se začne kolonizacija otokov, zahodne obale Male Azije, južne Italije, obal Črnega morja in severne Afrike. Približno tedaj vdro Dorci na Peloponez. Od 9. stoletja se oblikujejo posamezne mestne države - polisi. Šparta si podvrže Mesence (7. stoletje) in postane vodilna na Peloponezu. V Atenah uvede Solon okrog 600 pred našim štetjem novo ustavo. Klisten ustvari 509 temelje demokracije. V perzijskih vojnah zmagajo Grki pri Maratonu 490, Salamini 480 in Platajah 479 in Atene postanejo vodilna grška pomorska sila. Začenja se obdobje razcveta umetnosti, znanosti in književnosti, zlasti v Atenah. 446—429 obdobje Periklesa. Peloponeška vojna 431—404 je privedla do prevlade Šparte. Atene so se kmalu utrdile v povezavi s Tebami in Korintom. Špartansko prevlado končajo Tebanci (zmaga Epaminonde pri Levktrah 371 in pri Mantineji 362). Notranja razcepljenost grških polisov je privedla do zmage Filipa Makedonskega, ki je zmagal pri Hajroneji 339. Njegov sin Aleksander Veliki se je uspešno bojeval s Perzijci in prodrl do Indije. Po njegovi smrti je država razpadla. 146 pred našim štetjem zavzamejo Grčijo Rimljani, vendar ima Grčija še vedno močan vpliv na rimsko kulturo. Ob razdelitvi rimskega cesarstva pride v vzhodno polovico (→ Bizanc). 1453—1460 zavzamejo Grčijo Turki. Od začetka 19. stoletja obdobje bojev za osvoboditev izpod Turkov. Turčija v odrinskem miru 1829 priznala Grško neodvisnost. Maja 1832 proglašena kraljevina, kralj postal bavarski princ Otto Wittelsbach. Po vstaji v Navplionu 1862 prišla na prestol danska rodbina. 1864 nova ustava. 1896 druga vstaja na Kreti in Grčija jo anektira. V bukareškem miru 1913 dobila Grčija Epir, južno Makedonijo s Solunom ter Trakijo. V 1. svetovni vojni skušal germanofilski Konstantin I. ostati nevtralen, toda Venizelos osnoval svojo vlado in junija 1917 pristopil k antanti. Solunska fronta. Z mirovno pogodbo v Neuillyju in Sèvresu 1919/1920 Grčija dobila južno Makedonijo in južno Trakijo ter vzhodno Trakijo in Smirno, kar pa je po vojni s Turčijo v lausanskem miru 1923 morala vrniti, 1924—1935 republika. 1934 pristopi Grčija k balkanskemu paktu z Jugoslavijo, Romunijo in Turčijo. 1940 jo napade Italija in Grčija kapitulira šele po intervenciji Nemčije aprila 1941. Različne grupacije odpora EAM, EDES. 1944 koalicijska vlada narodne enotnosti, s plebiscitom septembra 1946 obnovljena monarhija. Pripadniki ELAS pod generalom Markosom nadaljujejo partizansko vojno in avgusta 1947 na osvobojenem ozemlju razglasijo republiko. Odpor partizanov bil s pomočjo Velike Britanije in ZDA zlomljen šele 1949. Na prestolu Pavel I. (1947—1964), ki vlada s koalicijo desničarskih strank. 1947 dobi Grčija od Italije Dodekanez, 1952 stopi v NATO. 1953/1954 pristopi s Turčijo in Jugoslavijo k balkanski zvezi. 1954—1959 se poslabšajo odnosi z Veliko Britanijo in Turčijo zaradi → Cipra. 1964—1967 vlada Konstantin II., ki so ga aprila 1967 strmoglavili desničarski oficirji in uvedli diktaturo. Zatiranje demokratskih teženj in naslonitev na ZDA, ki z močno gospodarsko pomočjo povzročijo znatno konjunkturo. 1974 mirni državni udar, znova vzpostavljen parlamentarni sistem. 1975 z ljudskim referendumom proglasitev republike; istega leta se začno napetosti s Turčijo zaradi → Cipra. Od 1981 članica EGS.