Današnje ozemlje so Hrvati naselili konec 6. in v začetku 7. stoletja. Za → Tomislava se je razširila do Drave, v 11. stoletju pa na Primorje južno od Cetine. Hrvaška bila dolgo izolirana od primorskih mest in Kvarnerskih otokov, kjer je živelo romanizirano prebivalstvo pod bizantinsko oblastjo. Hrvaška se je krepila (knez → Trpimir) zlasti za kneza → Branimirja (879—892), postala je neodvisna in se usmerila v zahodni kulturni krog. 1018 so Hrvati morali priznati bizantinsko nadoblast. Za → Krešimirja Petra IV. (1058—1073) imela Hrvaška največji obseg, Dimitarju Zvonimirju pa je uspelo državnopravno pripojiti Dalmacijo. 1091 zavzel del Hrvaške do Gvozda ogrski kralj Ladislav, njegov naslednik Koloman pa tudi južne Hrvaške. Postala je politično telo ogrskega kraljestva z → banom ali hercegom na čelu, s svojim → saborom, davčnim in denarnim sistemom ter vojsko. 1358 dobila vso beneško posest od Kvarnerja do Drača, → Dubrovnik pa je postal samostojna država. V začetku 15. stoletja so Benečani ponovno za tri stoletja zasedli hrvaško obalo, otoke in del → Istre. V 1. polovici 15. stoletja, zlasti po padcu Bosne 1463, vse pogostejši turški vpadi na Hrvaško. Obrambni sistem Matije → Korvina zavrl turško prodiranje, a v nekaj desetletjih po krbavski bitki (1493) velik del Hrvaške prišel pod turško oblast in bil poseljen s srbskim življem. Po → bitki pri Mohaču sabor 1527 izvolil za vladarja Habsburžana Ferdinanda, da bi si zagotovili učinkovito obrambo pred Turki. Za to obrambo so Habsburžani organizirali → Vojno krajino, ki je bila 1627 do 1881 posebna avstrijska enota, izvzeta banski oblasti. V 17. stoletju so iz Hrvaške izrinili Turke. S propadom beneške republike 1797 prišla Dalmacija v avstrijske roke, nato pa še z nekaterimi hrvaškimi ozemlji v → Ilirske province (1809—1813). V začetku 19. stoletja vse močnejši pritisk Madžarske. Boj za hrvaško samostojnost nadaljevalo → ilirsko gibanje. V revolucionarnem letu 1848 ban → Jelačić prekinil vse vezi z Ogrsko, a Bachov absolutizem prisilil Hrvate k naslonitvi na Madžarsko. Po → dualizmu je 1868 Hrvaška sklenila tako imenovano → hrvaško-ogrsko nagodbo. 29. 10. 1918 sabor prekinil odnose z Ogrsko in Avstrijo ter vključil Hrvaško v Državo SHS, ki se je 1. 12. 1918 vključila v Kraljevino SHS, kasnejšo → Jugoslavijo, v kateri bilo hrvaško vprašanje ves čas močno v ospredju. 1941 ob kapitulaciji Jugoslavije formirana → Neodvisna država Hrvaška. Narodnoosvobodilni odpor proti okupatorjem in NDH. 1945—1991 zvezna republika v Jugoslaviji. 25. 6. 1991 razglasitev neodvisne Republike Hrvaške, že 1990 odcepitev dela s Srbi poseljenih območij (kjer 1991 ustanovljena Republika Srbska krajine) in jeseni 1991 agresija Srbije in Črne gore ter okupacija tretjine ozemlja. 1992 sklenjeno krhko premirje; 1995 si Hrvaška z vojaško akcijo povrnila večino ozemlja, 1997 postopna mirna reintegracija preostalega dela (Vzhodna Slavonija) pod nadzorom mirovnih sil OZN.