Naseljena že v neolitiku, okrog 660 pred našim štetjem osnuje Jimmu Tenno cesarstvo, od 1.-6. stoletja našega štetja prodirajo Japonci na Korejo, vedno bolj prihajajo v odvisnost od kitajske kulture, 552 sprejmejo budizem. V 7. stoletju pride do uradniške države po kitajskem vzoru. Na mesto starih plemenskih starešin postavlja cesar svoje uradnike in jim dodeljuje zemljo, razvija se fevdalizem. Do 12. stoletja si pridobi budizem dominanten položaj, okrepi se viteški sloj, posebno pa zraste moč vrhovnega poveljnika, šoguna. Začenjajo se spori med uradniškim in dednim plemstvom (kuge) in vojaškim plemstvom (buke). 1185 je konec uradniškega japonskega cesarstva, na prestol pride šogunska dinastija Minamoto. Cesar je samo še formalni vladar, vso vojaško in civilno oblast ima šogun, kateremu so fevdalci (daimio) vazali, vazali fevdalcev pa so vitezi (samuraji). V 13. stoletju Japonska dvakrat odbije napad Mongolov. 1549 pridejo na Japonsko Portugalci in krščanski misijonarji (Frančišek Ksaverij). 1637/1638 so se zaradi strogih ukrepov uprli kristjani, ki pa so bili premagani in iztrebljeni, in Japonska ostala zaprta za svet do 1854, ko je morala odpreti evropskim silam svoja pristanišča. 1867 moral zadnji šogun Tokugava odstopiti v korist cesarja Mucuhita (do 1912). S to dvorno revolucijo bil odpravljen fevdalni sistem, začel se je hiter razvoj kapitalizma. Država se začela preurejati po evropskem vzoru. Stanovi so se izenačevali, zemljiški partikularizem bil odpravljen, država pa centralistično razdeljena na province. Razvijala se je industrija in država je spodbujala zasebno podjetništvo. Zemljiška reforma, toda agrarna reforma ne dosledna. Reorganizirali so šolstvo, gradili železnice, odpirali rudnike. Silovit razvoj bančništva; uvedena splošna vojaška obveznost. 1877 strt zadnji upor samurajev. 1875 Japonska priznala Rusiji Sahalin, toda dobila Kurilske otoke, leto prej pa okupirala otočje Riukiu. 1889 ustava po pruskem, zelo konservativnem vzorcu, gornji dom imenuje cesar, spodnji sestavljen iz 300 voljenih članov z velikim imovinskim cenzusom. Volilno pravico imelo samo 1% prebivalcev. V vojni s Kitajsko 1894/1895 dobila Japonska Tajvan in Peskadorsko otočje. V rusko-japonski vojni 1904/1905 zmagala Japonska na kopnem in na morju ter dobila Port Arthur, južni del Sahalina in protektorat nad Korejo, ki jo 1910 anektirala. V 1. svetovni vojni na strani antante, 1914 zasedla nemške posesti na Kitajskem (Qingdao in del Shandonga), na pariški mirovni konferenci 1919 dobila kot mandatna ozemlja Marshallove, Marianske in Karolinške otoke. 1918 sodelovala v imperialistični intervenciji v Rusiji in se izkrcala z ekspedicijskim korpusom v Sibiriji na strani Kolčaka. Notranji položaj je težaven in 1918 prišlo do tako imenovane riževe vstaje. 1921/1922 Japonska v hudi krizi. 1925 uvedena splošna volilna pravica, toda le za moške, od 1926—1989 na prestolu Hirohito. Japonski militarizem postajal vedno bolj agresiven, iskal je nova tržišča, predvsem pa nove surovinske baze, 1931/1932 Japonska okupirala Mandžurijo in ustanovila marionetno državo Mandžukuo. 1935 se utrdila v Severni Kitajski in izstopila iz Društva narodov. 1936 sklenila z Nemčijo antikominternski pakt, 1940 pa z Nemčijo in Italijo trojni pakt. 1937 Japonska v vojni osvojila velik del Kitajske. 1936 državni udar ekstremističnih vojnih krogov, liberalna opozicija zadušena. Poleti 1941 po sporazumu z vichyjsko Francijo okupirala francosko Indokino, 7. 12. 1941 pa v Pearl Harborju nenadoma napadla ZDA. Japonci so vdrli na Tajsko, na Malajsko otočje in se izkrcali na severnem Borneu ter zavzeli Guam. Od januarja do marca 1942 zavzeli Filipine, Borneo, Celebes, Hongkong, Sumatro, Javo, Salomonove otoke in Burmo. Maja in junija 1942 so po bitkah v Koralnem morju in Midwayu Japonci zaustavljeni, po bitki pri Guadalcanalu avgusta 1942 prišlo do preobrata na Pacifiku, pobudo prevzeli Američani. Po kapitulaciji Nemčije zavezniki v Potsdamu poslali Japonski ultimat, ki ga je 28. 6. 1945 odbila. 6. in 9. 8. Američani na Hirošimo in Nagasaki vrgli atomski bombi, 8. 8. pa je Japonski napovedala vojno tudi Sovjetska zveza, ki je bila od 1941 z njo v nevtralnem paktu. 2. 9. 1945 Japonska kapitulirala. Zasedli so jo Američani, izgubila je vse posesti, ki jih je pridobila po 1895. Izvedene so bile reforme, Ženske dobile volilno pravico, ukinjeno bilo nasledstveno plemstvo, dovoljeno pa legalno delovanje političnih strank, tudi socialistične in komunistične, izvedena delna agrarna reforma. Cesar ostal, vendar se odrekel božanskim atributom. Uveden parlamentarni sistem z dvema zbornicama, voljenima po splošni volilni pravici. 8. 9. 1951 so ZDA in še 42 držav (brez Sovjetske zveze in drugih socialističnih držav) sklenile z Japonsko mirovno pogodbo. Japonska je ZDA prepustila Okinavo, Bonin in Riukiu in dovolila stacioniranje ameriških čet ter vojnih baz. 19. 10. 1956 s Sovjetsko zvezo de iure prekinjeno vojno stanje in Sovjetska zveza dobila že zasedene Kurdske otoke in južni Sahalin. 1956 so Japonsko sprejeli v OZN. 1960 druga obrambna pogodba z ZDA (prva 1954) in ZDA so Japonski vrnile Riukiu in Bonin, ostajajo pa še ameriška oporišča in vojaštvo. Od 1989 cesar Akihito (125. cesar).