Od 6. stoletja na današnjem ozemlju Slovaške Slovani prevladujoča etnična skupina; v 1. polovici 7. stoletja verjetno pripadali Samovi zgodnjefevdalni državi, v 1. polovici 9. stoletja velikomoravski knez Mojmir premagal slovaškega kneza Pribino in priključil Slovaško velikomoravski državi. Madžari po 907 večkrat zavzeli deželo; 955—1300 Slovaška v okviru poljske države, nato jo zavzeli Madžari in jo obdržali do 1. svetovne vojne; madžarizacija plemstva in višje duhovščine. Nekaj sprememb za Slovake pod vlado Sigismunda Luksemburškega in ob husitskih vojnah, ko je Jan Žižka zavzel večji del dežele. Po mohaški bitki so si Habsburžani pridobili samo severozahodni del Slovaške, južni del je osvojil turški vazal Ivan Zapolja. Uvajanje madžarskega jezika v upravo in šolstvo ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja zbudilo slovaško nacionalno zavest; prvi poskusi dati slovaškemu narodnemu jeziku knjižno obliko (pomembno delo opravil L. Štur). V revoluciji 1848 Slovaki pričakovali, da se bodo s pomočjo Dunaja rešili Madžarov, Bachov absolutizem pa jim vzel skoraj vse nacionalne pridobitve (naprimer srednje šolstvo). Voditelji slovaškega nacionalnega gibanja 1861 sestavili politični program. Velik udarec slovaškemu nacionalnemu gibanju bil nastanek Avstro-Ogrske. Madžari razglasili nedeljivost ogrskih dežel in priznavali samo madžarski narod. Ta pritisk Slovake vse bolj usmerjal v zvezo s Čehi; med 1. svetovno vojno skupni nastopi proti Avstro-Ogrski, 30. 5. 1918 so se v Pittsburghu v ZDA sporazumeli o slovaški avtonomiji v samostojni → Češkoslovaški. ČSR ni izpolnila slovaških avtonomističnih zahtev, Slovaška dobila navidezno avtonomijo šele po münchenskem sporazumu 1938, marca 1939 postala »neodvisna« država v okviru Hitlerjevih političnih in vojaških načrtov. Po 1945 bila spet v skupni državi s Češko, od 1. 1. 1969 zvezna republika z lastno vlado in parlamentom; v skladu z dogovorom o sporazumni ločitvi s Češko od 1. 1. 1993 samostojna država.