dvorogljate ščetinorepke (Diplura) → , imajo podolgovato brezbarvno telo, opremljeno z dvema dolgima tipalnicama. Zrastejo do 1 cm, nekatere tropske vrste pa so velike do 4 cm. Razširjene so po vsem svetu, živijo pa najraje na vlažnih mestih v zmernih in tropskih območjih. V dveh družinah je okoli 400 vrst. Za družino Campodeidae je značilno, da ima cerke (izrastline na koncu zadka) podobne tipalnicam, družina Japygidae pa ima cerke spremenjene v kleščice, s katerimi živali lovijo plen, bodisi manjše ličinke ali druge žuželke.

jelševka (Sialis lutaria), vodna žuželka z dvema paroma skoraj enakih kril → .

ježičarica (Cynips quercus calicis), žuželka, ki povzroča nastajanje (hrastovih) ježic → .

kapusna muha (Chortophila brassicae) → , muhi podobna žuželka, ki uničuje zlasti kapusnice.

kapusov goseničar (Apanteles glomeratus)→ , žuželka, ki zalega jajčeca v gosenice kapusovega belina.

krojačica (Megachile centuncularis) → , čebeli podobna žuželka, ki dela rove v zemljo in znaša vanje med in cvetni prah.

mladoletnice (Trichoptera), imajo podobno kot Neuroptera še nekaj starinskih lastnosti. Oba para kril sta enako razvita in pokrita z debelo plastjo svilnatih, svetlečih se dlačic. mladoletnice imajo velike sestavljene oči in dolge nitaste tipalnice, ki so včasih daljše kot celo telo. Kadar počivajo, so tipalnice usmerjene naprej. Ustni aparat je prirejen za lokanje sladkega nektarja iz cvetov. Ličinke, ki prebivajo v sladki vodi, živijo dlje kot odrasle živali (okoli 10 mesecev) in so znane po tem, da se obdajo s tulci iz vejic ali kamenčkov, ki jih zlepijo skupaj s tenko svilnato nitjo. Nekatere vrste so rastlinojede. Ličinke dihajo z nitastimi škrgami. Odrasle živali so slabi letalci. Večina jih je temno rjave barve, nekatere vrste pa imajo tudi bela ali rjava krila z rjavimi ali rumenimi pegami. mladoletnice živijo po vsem svetu; danes poznamo okoli 4450 vrst. Med bolj znanimi skupinami so rod Limnophilus in Phryganea. Na primer Macronema zebratum → ; ličinka vrste Macronema trasversum iz vzhodnih predelov ZDA si lovi svojo hrano tako, da na dnu potokov gradi dokaj zapletene vendar zelo učinkovite pasti.

mrežekrilci (Neuroptera), je primitivna skupina žuželk, ki so bile razširjene v permiju pred približno 250 milijoni let. V tej skupini so Megaloptera, Raphidiodea in Planipennia. blatnice (Megaloptera) so skupina 120 vrst, ki skoraj vse živijo v tropih. V Evropi jih predstavlja skupina blatnic Sialidae, ki so splošno razširjene v stoječih vodah in v močvirjih. Nekatere eksotične vrste dosežejo razpon kril 16 cm. Splošno razširjena vrsta pri nas je jelševka Sialis lutaria → . kamelovratnice (Raphidiodea), imenujejo jih tudi dolgovratnice, ker imajo zelo dolg vrat, ki pa je v resnici samo izredno podaljšano oprsje. Znanih je okoli 80 vrst, vse pa so velike med 1-2 cm in živijo na severni zemeljski polobli; ena sama izjema je iz Južne Amerike. So mesojede in se hranijo z listnimi ušmi in drugitni manjšimi žuželkami in pajki. Značilen predstavnik te skupine je Raphidia notata → . Pred spolno združitvijo so samice izredno napadalne in brez obotavljanja napadejo tudi samca. pravi mrežekrilci (Planipennia), v to skupino uvrščamo vrste, ki so podobne metuljem (Lepidoptera), bogomolkam (Mantoidea) in kačjim pastirjem (Odonata). Med najmanjšimi predstavniki Planipennia so Coniopterigidae, ki ne zrastejo več kot 2-4 mm. Znanih je okoli 100 vrst, ki živijo po celem svetu. Samo ličinke družine spužvarke (Sisyridae) živijo v vodi, in sicer razjedajo sladkovodne spužve (Spongilla). Žuželke z nežnimi prozornimi, rumeno zelenimi krili in zlatimi očmi, ki ponoči letajo pred osvetljenimi okni, spadajo v rod Chrysopa, v katerem je tudi Chrysopa vulgaris ali tenčičarica → . Vrste iz družine zapončice (Mantispidae) so zelo podobne bogomolkam in to ne samo po zunanjem videzu temveč tudi po navadi, da prežijo na svoj plen. V to skupino uvrščamo okoli 400 tropskih vrst, mednje pa spada tudi vrsta štajerska zapončica (Mantispa styriaca) → . Zanimive žuželke so volkci, ki spadajo med Myrmeleonidae, na sliki pa je volkec (Myrmeleon formicarius) → . Ličinke živijo na dnu lijakastih jamic, ki jih skopljejo. Mravlje, ki padejo v to jamico, takoj postanejo plen v močnih čeljustih volkca. Vrsta Palpares libelluloides →  je tudi močno podobna kačjemu pastirju. Podobnost z metulji pa lahko opazimo pri družini Ascalaphidae, katere predstavnik je Ascalaphus macaronius → . V družini Nemopteridae je predstavnik Nemoptera sinuata → , predstavnik družine Osmilidae (ki šteje okoli 100 vrst) pa je Osmylus fulvicephalus → . Značilnost te skupine je, da imajo samci na zadku par dišavnih žlez, katerih vonj uporabljajo za privabljanje samice.

nogoprelci (Embioptera), je manjša skupina žuželk, ki ne zrastejo več kot 2 cm. Običajno živijo v cevastih hodnikih, obloženih s svilnatimi nitmi, ki jih spredejo sami, bodisi v zemlji ali v drevesnih deblih, kjer živijo med gnijočim rastlinjem.

proturi (Protura), so prvič opisali leta 1907, ko so v nekem vrtu v Genovi odkrili prve primerke vrste Acerentomon doderoi → . To so drobne žuželke, navadno velike le milimeter, ki so razširjene širom po svetu. Večina živi v vlažni prsti, mahovih in plasteh razpadajočega listja. Od drugih žuželk se ločijo tudi po tem, da nimajo tipalnic. Prav tako nimajo oči, ustni deli pa so spremenjeni v nekakšna bodala, s katerimi lahko nabadajo ali vrtajo. Zato se lahko hranijo s sokovi iz notranjosti belega nitastega tkiva celic gliv, micelija, ki obrašča rastlinske korenine ali druge gnijoče rastlinske ostanke.

rdeči nosan (Rhinocoris iracundus)→ , roparska žuželka s kljuncem, s katerim ob nevarnosti daje cvrčanju podobne glasove.

rdeči škratec (Pyrrhocoris apterus), → šuštar.

rožni škržat (Typhlocyba rosae), šipkov škržat → , majhna zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove in je posebno škodljiva vrtnicam.

saranča (Acrididae), žuželke z dolgimi zadnjimi nogami, ki se občasno v velikih rojih selijo in uničujejo zelenje.

skakači (Collembola), nekrilate pražuželke s skakalnimi vilicami na zadku. Vrste, ki živijo na površini, so večje in lahko zrastejo do 5 mm, na primer Tetrodontophora bielanensis → ; površinske oblike imajo na trebušni strani nekakšen viličasto razcepljen »rep« ali furko, ki deluje kot vzmet in omogoča živali, da skače v zrak. Na zadku je trebušna cev, skozi katero sprejemajo zrak in vodo in izločajo viskozno tekočino, ki jim omogoča, da se prilepijo na gladke površine. Nekateri skakači živijo v vodi; ena izmed vrst, vodna skočirepka (Podura aquatica)→ , je splošno razširjena v sladkih vodah Evrope. Druga znana vrsta je ledeniški skakač (Isotoma saltans) na alpskih snežiščih.

sneženka (Cantharidae), manjše žuželke, katerih ličinke pozimi prilezejo iz zemlje.

šipkova ušica (Macrosiphon rosae)→ , žuželka, ki živi na vrtnicah.

škrebetulja (Psophus stridulus)→ , žuželka, ki ima rdeča zadnja krila in slabo leta.

tenčičarice (Chrysopidae), zelene ali rumenkaste žuželke z dolgimi nitastimi tipalnicami.

tekuti, perojedi in kožuhožrci (Mallophaga), skupina majhnih žuželk, ki zrastejo 1-14 mm. Imajo ploščato telo, pokrito s trdo kožo. So brez kril, na glavi imajo kratke tipalnice, majhne oči in ustne dele, ki so prilagojeni za žvečenje. Znanih je okoli 3000 vrst. Vse so zajedalske, večina jih zajeda ptiče, kot na primer Goniodes colchicus, manjše število pa sesalce. Nekatere vrste zajedajo slone, tako afriške kot indijske, mačke, pse in tako dalje. Vrste, ki zajedajo pse, so lahko zelo nevarne, ker prenašajo trakuljo.

trips (Thrips), majhna zajedavska žuželka z ozkimi resastimi krili, ki sesa rastlinske sokove → .