Mednarodna fonetična transkripcija

»poslovenjeni izgovor« na desni strani.
Na primer
Montparnasse, francoski izgovor [mө̃parn'as], poslovenjeni izgovor monparnas.

znamenja

opis izgovorjave

poslovenjeni izgovor

a

a, kot v slovenščini mati, ona ...

á, a
α

a, izgovorjen z nazaj pomaknjenim jezikom, kot v angleščini Marlow ...

a, a
ã

a, izgovorjen skozi nos, kot v francoščini centime ...

an pred b, b, v am
 
Λ

a, izgovorjen z malo bolj privzdignjenim jezikom, v angleščini but ...

à
æ

zelo širok e, bolj kot kmèt ...

ê, è, e
ε

široki e, kot v slovenščini têta, kmèt, sile ...

ê, è, e
e

ozki e, kot v slovenščini pét ...

é
ə

polglasnik, srednjejezični srednjevisoki samoglasnik, kot v slovenščini pes ...

e
ε̃

široki e, izgovorjen skozi nos, kot v francoščini bassin ...

en, pred b, f, p v em
 
λ

l, izgovorjen tako, da se jezična konica dotika spodnjih sekalcev, kot v srbohrvaščini Bijeljina ...

lj
ŋ

n, izgovorjen na mehkem nebu, kot bronhij, bang, Cankar ...

ng, pred k, g, h v nk
 
ө

široki o, kot v slovenščini gôra, nòr, do ...

ô, ò, o
o

ozki o, kot v slovenščini pót ...

ó
ө̃

široki o, izgovorjen skozi nos, kot v francoščini salon ...

on
œ

široki e, izgovorjen z zaokroženimi ustnicami, kot v nemščini Hölle, francoščini Österreich ...

e
ø

ozki e, izgovorjen z zaokoženimi ustnicami, kot v nemščini Österreich ...

e
œ̃

široki e, izgovorjen z zaokroženimi ustnicami in skozi nos, kot v francoščini un ...

en pred b, f, p v em
 
θ

s, izgovorjen pod in za zgornjimi sekalci ...

t
ð

z, izgovorjen pod in za zgornjimi sekalci ...

d
w

v, izgovorjen z obema ustnicama, kot v slovenščini vzeti, siv ...

v
y

i, izgovorjen z zaokroženimi ustnicami, kot v Küzmič, München ...

i
 

Preostala znamenja za glasove imajo približno slovensko glasovno vrednost. šumniki (č, š, ž) so proti pravilom mednarodne fonetične transkripcije pisani s slovenskimi znamenji, prav tako sta v imenih uporabljeni kot pomožni transkripcijski znamenji ć (mehki ć) in ś (mehki š).

 
Drugi znaki:  
: predhodni glas je dolg  
' naglas; znak stoji vedno pred naglašenim glasom (na primer acet'on)  
Izgovorjava latinskih besed in imen
Primeri, kjer je izgovorjava lahko dvojna
klasična ali avtentična tradicionalna ali cerkvena
c = vedno k (Cicero - Kikero) c = k pred a, o, u in pred soglasniki; pred ae, oe in
drugod =
c
ae = aj (Caesar - Kajzar) ae = e (haematoma = hematoma)
oe = oj (poena = pojna) oe = e (poena = pena)
s = s   s = z med dvema samoglasnikoma in v skupini ns
ti = ti   ti = ci pred samoglasniki (nekatera odstopanja, na primer
bestia = bestia)
Splošna navodila    
qu = kv
x = ks
y = i
ch = h
ph = f
th =t
rh = r
     
i = j na začetku besede, če mu sledi samoglasnik, in med dvema samoglasnikoma, sicer = i    
 

V zadnjem času se povsod - tudi pri nas - čedalje bolj uveljavlja klasična izgovorjava, zlasti pri branju antičnih tekstov, medtem ko se je tradicionalna izgovorjava ohranila predvsem v terminologiji posameznih naravoslovnih znanosti (bilogija, medicina in tako dalje).


Pavle Jenko
Kranj, Zasavska cesta 40
SLOVENIJA

pavle_jenko@t-2.net
moj Hobby

 Na Vrh