| Mednarodna fonetična transkripcija | ||
»poslovenjeni izgovor« na desni strani. |
||
znamenja |
opis izgovorjave |
poslovenjeni izgovor |
| a | a, kot v slovenščini mati, ona ... |
á, a | |
| α | a, izgovorjen z nazaj pomaknjenim jezikom, kot v angleščini Marlow ... |
a, a | |
| ã | a, izgovorjen skozi nos, kot v francoščini centime ... |
an pred b, b, v am | |
| Λ | a, izgovorjen z malo bolj privzdignjenim jezikom, v angleščini but ... |
à | |
| æ | zelo širok e, bolj kot kmèt ... |
ê, è, e | |
| ε | široki e, kot v slovenščini têta, kmèt, sile ... |
ê, è, e | |
| e | ozki e, kot v slovenščini pét ... |
é | |
| ə | polglasnik, srednjejezični srednjevisoki samoglasnik, kot v slovenščini pes ... |
e | |
| ε̃ | široki e, izgovorjen skozi nos, kot v francoščini bassin ... |
en, pred b, f, p v em | |
| λ | l, izgovorjen tako, da se jezična konica dotika spodnjih sekalcev, kot v srbohrvaščini Bijeljina ... |
lj | |
| ŋ | n, izgovorjen na mehkem nebu, kot bronhij, bang, Cankar ... |
ng, pred k, g, h v nk | |
| ө | široki o, kot v slovenščini gôra, nòr, do ... |
ô, ò, o | |
| o | ozki o, kot v slovenščini pót ... |
ó | |
| ө̃ | široki o, izgovorjen skozi nos, kot v francoščini salon ... |
on | |
| œ | široki e, izgovorjen z zaokroženimi ustnicami, kot v nemščini Hölle, francoščini Österreich ... |
e | |
| ø | ozki e, izgovorjen z zaokoženimi ustnicami, kot v nemščini Österreich ... |
e | |
| œ̃ | široki e, izgovorjen z zaokroženimi ustnicami in skozi nos, kot v francoščini un ... |
en pred b, f, p v em | |
| θ | s, izgovorjen pod in za zgornjimi sekalci ... |
t | |
| ð | z, izgovorjen pod in za zgornjimi sekalci ... |
d | |
| w | v, izgovorjen z obema ustnicama, kot v slovenščini vzeti, siv ... |
v | |
| y | i, izgovorjen z zaokroženimi ustnicami, kot v Küzmič, München ... |
i | |
Preostala znamenja za glasove imajo približno slovensko glasovno vrednost. šumniki (č, š, ž) so proti pravilom mednarodne fonetične transkripcije pisani s slovenskimi znamenji, prav tako sta v imenih uporabljeni kot pomožni transkripcijski znamenji ć (mehki ć) in ś (mehki š). |
|||
| Drugi znaki: | |||
| : | predhodni glas je dolg | ||
| ' | naglas; znak stoji vedno pred naglašenim glasom (na primer acet'on) | ||
| Izgovorjava latinskih besed in imen | |||
| Primeri, kjer je izgovorjava lahko dvojna | |||
| klasična ali avtentična | tradicionalna ali cerkvena | ||
| c = vedno k | (Cicero - Kikero) | c = |
k
pred a, o, u in pred soglasniki; pred
ae, oe in drugod = c |
| ae = aj | (Caesar - Kajzar) | ae = | e (haematoma = hematoma) |
| oe = oj | (poena = pojna) | oe = | e (poena = pena) |
| s = s | s = | z med dvema samoglasnikoma in v skupini ns | |
| ti = ti | ti = |
ci pred samoglasniki (nekatera odstopanja, na primer bestia = bestia) |
|
| Splošna navodila | |||
| qu = kv x = ks y = i ch = h ph = f th =t rh = r |
|||
| i = j | na začetku besede, če mu sledi samoglasnik, in med dvema samoglasnikoma, sicer = i | ||
V zadnjem času se povsod - tudi pri nas - čedalje bolj uveljavlja klasična izgovorjava, zlasti pri branju antičnih tekstov, medtem ko se je tradicionalna izgovorjava ohranila predvsem v terminologiji posameznih naravoslovnih znanosti (bilogija, medicina in tako dalje). |
|||
Pavle Jenko Kranj, Zasavska cesta 40 SLOVENIJA pavle_jenko@t-2.net moj Hobby |
|||
| Na Vrh | |||