V vsako domačo lekarno spada toplomer. S toplomerom si merimo telesno toploto. Preden toplomer uporabimo, pogledamo, če je živo srebro v spodnjem delu cevke. Če ni, ga je treba z nekoliko zamahi z roko spraviti v posodico za živo srebro. Toplomer primemo s tremi prsti desne roke in nekolikokrat krepko zamahnemo. Pri tem seveda pazimo, da ne udarimo po kakem trdem predmetu. Toploto merimo navadno pod pazduho. Ko toplomer namestimo, pazimo, da ga ne stremo ali zlomimo. Ko ugotovimo temperaturo, obrišemo toplomer s koščkom vate, ki smo ga namočili v žganju ali alkoholu. Toplomer do prihodnje rabe shranimo v posebni cevki ali pa v škatlici. Dobro je tudi, če si temperaturo, ki smo jo izmerili, napišemo na listek, kamor napišemo tudi datum in pa uro, ob kateri smo merili.

Če se nitka živega srebra v toplomeru pretrga, vtaknemo toplomer v toplo vodo in grejemo toliko časa. da pride živo srebro do vrha cevke in se nitka spet strne. Nato spravimo živo srebro z nekoliko zamahi v spodnji konec cevke.

Za mazanje mazil imejmo pripravljeno leseno deščico. Mazil ne smemo mazati kar s prstom ali s kakim drugim orodjem, ki je lahko onesnaženo. Z deščico namažemo mazilo na košček čiste tkanine in ne kar na povoj, ali celo na rano samo. Preden damo mazilo na rano, moramo rano očistiti. Rano očistimo s čistim bencinom ali pa z vodikovim prekisom (3-odstotnim), posebno, če se rana gnoji ali pa je na rani še staro mazilo. V bencin omočimo malo vate in očistimo robove rane, ali pa nalijemo na rano nekaj kapljic vodikovega prekisa in ko neha šumeti, rano očistimo s kosmičem vate. Nato šele položimo na rano košček tkanine z mazilom.

V domači lekarni imamo tudi stekleničko glicerina. Z glicerinom, ki smo mu dodali malo vode, si mažemo razpokane roke. če imamo opravka z jedkimi snovmi, ki razjedajo kožo, naprimer po pranju ali pa pozimi, ko nam roke razpokajo, če so vlažne in mokre.

Ricinovo olje je dobro odvajalo in si z njim najprej dobro očistimo črevo, naprimer pri driskah, potem pa šele jemljemo zdravila, ki zapirajo. Kadar jemljemo ricinovo olje, najprej žlico malo pogrejemo v roči vodi, da je mokra in da se olje ne prijemlje žlice in da raje polzi. Tudi usta si najprej poplaknemo s toplo vodo ali pa z mlekom, da olje ne zaostaja v ustih in ne povzroča zoprnega okusa.

V domači lekarni imamo tudi vazelin. Vazelin dobivajo pri destilaciji nafte. Beljeni vazelin še posebej očistijo. Vazelinu navadno primešajo razne praške, naprimer borovo kislino za borvazelin. Vazelin uporabljamo za najrazličnejšo nego telesa. Z njim si naprimer namažemo razpokane ustnice, roke. Z njim si namažemo roke pri masiranju, z njim si natremo noge po kopelih, posebno, če imamo trdo kožo, ki jo vazelin zmehča.

Sulfamidi v razni obliki so tudi potrebni v domači lekarni. To so umetne spojine, ki preprečujejo rast in razvoj raznim drobnoživkam. Uživamo jih točno po zdravnikovem navodilu, ker sicer nimajo zdravilnega učinka. Sulfamidi niso brez strupa in v želodcu povzročajo težave, zato jih moramo uživati vedno s precejšnjo količino vode, najbolje s čajem.

Sulfamidni prašek uporabljamo za posipanje ran. Z njim preprečimo, da bi se rane okužile in ognojile. Sulfamidno mazilo je vazelin in ribje olje, ki jima je primešan sulfamidni prašek. S sulfamidno mastjo si mažemo rane, ki se gnojijo.

V domači lekarni imejmo tudi nekatere tablete, naprimer aspirin, piramidon, sulfamide in tako dalje. Tablete so okrogle ploščice in so narejene prav zato v taki obliki, da jih lahko pogoltnemo cele. Tablet ne grizemo. Tako nam zdravilo ne zaostaja med zobmi in v ustih. Ker so tablete po navadi zelo grenke, nam tudi ne puščajo v ustih grenkega okusa, če jih pogoltnemo cele.

Nekateri se le težko navadijo jemati cele tablete. Ti si lahko pomagajo tako, da si naredijo iz kruha majhne krogliicc in jih cele požirajo. To nekajkrat storé, potem pa namesto kruha dajo v usta tableto. Skoraj gotovo se jim bo tako posrečilo tableto pogoltniti. Ko tableto pogoltnemo, popijemo še nekoliko požirkov vode ali čaja, ki odplavi tableto v želodec.

Če se ne moremo navaditi na požiranje celih tablet, dajmo tableto v kozarec z nekoliko mlačne vode. Tableta se v vodi čez nekaj časa raztopi in tekočino popijemo.

Nikakor pa ne smemo gristi tablet, ki so prevlečene s sladkorjem in s čokolado. Prav tako pa tudi ne želatinastih kroglic ali majhnih posodic, v katerih so še posebno grenka zdravila. Da nam grenak okus ne ostane v ustih, so prevlečene s sladko snovjo. Včasih so pa narejene tudi zato tako, da se raztopijo šele v črevesju, in zato ne bi bilo prav, če bi jih grizli.

V domačo lekarno spada tudi termofor ali gumijast grelec (ali pa tudi hladilec, če damo vanj led ali hladno vodo). Guma je precej občutljiva in je treba paziti, da ostane grelec dalj časa uporaben. Predvsem ne smemo dajati v grelec prevroče vode. Najbolj primerna je okoli 60 stopinj Celzija. Vodo torej zavremo, potem jo pustimo, da se malo ohladi. Preden grelec zapremo, stisnemo iz njega zrak in paro, ki se je nabrala v njem. Preko poletja, ko grelca ne potrebujemo, ga shranimo v hladnem prostoru in ga namažemo z glicerinom, da ostane mehak in da ne razpoka.

Če so nam potrebni hladni obkladki, potem namesto vroče vode damo v grelec, hladne vode ali pa koščke ledu.