enakožilni metulji (Homoneura). vešče iz družine Micropterygidae imajo žvekalni ustni aparat in se podnevi hranijo s cvetnim prahom. Pripadniki družine Hepialidae so nočne živali in nimajo tako močno razvitih ustnih delov, zato pa so nekatere zelo živih barv. Pri vrsti Hepialus humuli →  mora samica poiskati samca, ki jo privablja s tem, da izloča feromone, zelo majhne kapljice vonjavih izločkov, ki se v zraku razpršijo in jih samice zavohajo na zelo velike razdalje. Podoben način spolnega privlačevanja uporablja še več drugih vrst vešč.

mešičkar (Psychidae), metulji, katerih gosenice in samice živijo v mešičku iz prsti, listja.

metulji (Lepidoptera), velik red žuželk (okoli 120000 vrst), ki imajo štiri kožnata krila pokrita z majhnimi obarvanimi luskami. Ustni deli preoblikovani v sesalo (rilček), preobrazba je popolna (jajčece, gosenica, buba, metulj). Gosenice mnogih metuljev so škodljivci. Zoologi delijo metulje v enakožilne metulje (Homoneura), pri katerih so žile na sprednjem in zadnjem paru kril razporejene v skoraj enakem vzorcu, in v raznožilne metulje (Heteroneura), pri katerih so žile v zadnjem paru kril zelo zreducirane. Metulji merijo od 1 cm do 10 cm, največja vrsta pa ima razpon kril kar 30 cm. Podolgovato telo je poraščeno z dlačicami, krila pa so pokrita s številnimi drobnimi luskami, po katerih imajo metulji tudi ime Lepidoptera (luskastokrilci). Živa obarvanost kril številnih metuljev (na primer vrste Chrysiridia madagascariensis) →  je posledica bodisi prisotnosti določenega barvila v luskah bodisi strukturnih barv, ki so posledica mikroskopsko drobnih struktur na površini lusk. Vrsti Catocala nupta →  in Catocala fraxini →  odlično posnemata podlago, kadar imata zložena krila, ko pa jih razpreta, se pokažejo izredno žive barve, s katerimi zmedeta morebitnega plenilca. Risba v obliki oči, ki jo imata na krilih Automeris io →  ali Caligo eurilochus → , vzbuja vtis, da je metulj večji in na pogled zastrašujoč. Izredno živobarvne pike navadne ivanščice (Zygaena filipendulae) →  naj bi plenilca prepričale, da plen sploh ni užiten. Med gosenicami, ki imajo obrambne vzorce risb, so predstavniki rodu Cerura. Listu je podoben metulj suhi list Kallima inachus →  iz jugovzhodne Azije. Metulji, ki slovijo po svoji kriptični obarvanosti, so še Thecla linus, Thysania agrippina → , Anophylla magnifica in Phalera bucephala → . Nekateri pripadniki družine Nymphalidae, ki živi v tropski Ameriki, napadajo vsiljivce v letu, lastovičarji (Papilionidae) pa varujejo svoje ozemlje tako, da stalno »patruljirajo« ob njegovih mejah. Tudi Mesosemia croesus →  in Agrias claudia →  sta teritorialni vrsti metuljev.

modro sitce (Zeuzera pyrina), metulj, katerega bela krila imajo številne majhne kovinsko modre pegice → .

raznožilni metulji (Heteroneura). Tineoidea so skupina splošno razširjenih moljev, ki pa jih ločimo na dva tipa; ličinke krznarskega molja (Tinea pellionella) →  si naredijo valjasta ohišja → , kamor se skrijejo, ličinke ali gosenice suknarskega molja (Tinea bisselliella) →  pa spredejo rahlo, bolj ali manj enotno mrežo po blagu, s katerim se hranijo. V skupino Hyponomeutoidea spada jabolčni zavijač (Laspeyresia pomonella) → , ki odlaga jajčeca na liste različnega sadnega drevja. Ličinke nekaterih vrst iz skupine Torticoidea se hranijo z listi vinske trte in hrasta. Krila nekaterih vrst iz skupine Aegeniidae niso pokrita z luskami, zato so prozorna. Telo je obarvano z rdečimi, črnimi in rumenimi prečnimi obroči, zato so podobni osam, obenem pa so tudi varni pred plenilci. Predstavniki družine Gelechiidae so temno obarvani, njihove ličinke pa so večinoma rastlinojede. Gelechiidae povzročajo odebeline na koncih hrastovih vej. Ličinke zavijačev (Tortricidae) imenujemo s skupnim imenom zato, ker zvijajo liste rastlin. V mehiškem »poskakujočem« fižolu živijo ličinke nekega zavijača, ki požrejo vsebino semena in s svojim zvijanjem in grizenjem povzročijo, da semena »poskakujejo«. metulji iz družine Pteroforidae imajo značilna peresasta krila. Ličinke so kosmate in se skrivajo v cevkah ali pa se opredejo z mrežami. V družino Pyralidae spada voščeni molj (Galleria mellonella) → , ki ga najbolj poznajo čebelarji, ker povzroča veliko škodo v satovju. Ličinke se hranijo z voskom in v kratkem času tako uničijo satovje, da se morajo čebele izseliti. pedici (Geometridae) so velika skupina metuljev, saj štejejo okoli 12000 vrst. Gosenice imajo samo tri pare nog na sprednjem koncu telesa in en velik oprijemalni par na zadnjem koncu. pedic šarec (Abraxas grossulariata) →  napada kosmulje, rdeči in črni ribez, slive in glog. prelci iz družine Lymantriidae so dobili ime po šopih kocin ali dlak, ki pri mnogih vrstah štrlijo gosenicam iz hrbta. Značilen predstavnik te družine je gobavec ali gobar (Lymantria dispar) → . medvedki ali kosmatinci (Arctiidae) so predvsem nočni metulji, živih barv, kot na primer navadni kosmatinec (Arctia caja) → , ki ima bela sprednja krila z rjavimi pegami, medtem ko so zadnja krila rdečkasta s črnimi pegami. sovke (Noctuidae) so nočni letalci; družina šteje veliko vrst, med katere spadata živo rdeče obarvani trakar (Catocala nupta) →  in Plusia gamma autographa → . somračniki ali veščeci (Sphingidae) lahko dosežejo precejšnjo velikost, še posebno tropske vrste, ki včasih merijo 20 cm prek kril. Ponekod jih imenujejo tudi kolibrijski veščeci zaradi njihove navade, da lebdijo nad cvetovi. Nekaj vrst živi tudi pri nas, med njimi pa je verjetno najbolj znan in že redek smrtoglavec (Acherontia atropos) → . Njegova gosenica je okoli 12 cm dolga in se hrani največ z listjem krompirjevih rastlin in gozdnega razhudnika. Gosenica topolovega veščeca (Laothoe popului) →  zraste okoli 7 cm v dolžino, je bleščeče zelene barve in živi na topolih in vrbah. Med veščece spada tudi vrsta črtasti mlečkar (Celerio lineata) → . V družini Thaumetopeidae so prelci zmerne velikosti, njihove gosenice pa so izredno škodljive, kot sta na primer pinijev sprevodni prelec (Thaumetopoea pityocampa) → , prelec, katerega ličinka jé liste pinije; Thaumetopoea processionea → . orjaški nočni pavlinčki (Saturniidae) dosežejo izjemne velikosti, kot na primer predstavniki rodu Attacus, ki merijo 25 cm v razponu kril. Večina predstavnikov te družine živi v Aziji, veliko pa jih je tudi v Severni Ameriki, vključno z vrsto Hyalophora cecropia → , ki je največji nočni metulj na severnoameriški celini. V Evropi živi veliki nočni pavlinček (Saturnia pyri) → . prava sviloprejka (Bombyx mori) → , spada v ločeno skupino Bombycidae. Iz njenih kokonov pridobivajo pravo svilo. kokljice (Lasiocampidae) so dobile ime zaradi šotoru podobnih gostih mrežastih tvorb, ki jih ličinke številnih vrst spredejo po drevju. Nekatere vrste so izredno učinkovito prikrite v okolju, kot na primer hrastova kokljica (Lasiocampa quercus) →  in Dendrolimus pini → , katerega ličinke se hranijo z iglicami iglastega drevja. Predstavnik te skupine je tudi prstaničar (Malacosoma neustria) → , obročkar, ki je splošno razširjen škodljivec na sadnem drevju → . zavrtači (Cossidae) imajo močno telo in zelo poudarjene žile na krilih. vrbov zavrtač (Cossus cossus) →  je razširjen po vsej Evropi. Med najbolj znanimi hrbtorožkami (Notodontidae) je vrsta Cerura vinula → . Odrasla žival je sivkaste barve in dlakava in ima mačji videz. modri in bakreno rjavi modrini (Lycaenidae) so manjši metulji živih barv. Ličinke izločajo sladkaste snovi, s katerimi se hranijo nekatere vrste mravelj; afriška vrsta je Jolans prometheus. lastovičarji (Papilionidae) imajo na zadnjem koncu drugega para kril repate izrastke. Vrsta Papilio cresphontes →  iz južnih dežel ZDA ima razpon kril 13 cm. V Evropi živi veliki lastovičar (Papilio machaon) → , ki je že zelo redek. Gosenica je zeleno, črno in rdeče pisana in živi na korenju in janežu. Himalajska vrsta je Bhutanitis lidderdalei → , in še tri druge vrste iz družine Papilionidae - Papilio ulisses → , Papilio childrenae →  in Papilio androcles → . Najbolj škodljiv predstavnik družine belinov (Pieridae) je glogov, kapusni belin (Pieris brassicae) → . V enem poletju se lahko izmenjajo tri generacije. Veliki škodljivci na metuljnicah pa so gosenice iz rodu Colias. metulji iz družine Nymphalidae so precej veliki. V Evropi živijo spreminjavčki in koprivarji, ki so med najbolj pisanimi metulji pri nas. Splošno razširjen v Severni Ameriki, je pogrebnik (Nymphalis antiopa) → , ki ga prav tako uvrščamo v to družino. Morpho didius →  živi v amazonskih pragozdovih. mali koprivar (Aglais urticae) → , katerega gosenice se hranijo s koprivami, veliki koprivar (Nymphalis polychloros) → , Erihoea dehani in veliki spreminjavček (Apatura iris) → , evropska gozdna vrsta, katere odrasli metulji se hranijo z gnojem. Drugi zelo znani metulji so še debeloglavčki (Hesperiidae) in okarji (Satyridae).

obročkar → prstaničar, metulj, katerega gosenice uničujejo sadno drevje.

slakov veščec (Herse convolvuli) → , metulj, zelo dober letalec, buba → , gosenica → .

sukači (Tortricidae), trtni sukač (Paraganotis pilleriana), metulj, katerega gosenice uničujejo vinsko trto in sadno drevje.

velerilec (Macroglossum stellatarum), metulj somračnik z dolgim sesalom → .

zmrzlikar (Operophter brumata) → , metulj, ki se izleže jeseni po prvi zmrzali, gosenica → . → mali zmrzlikar